Takrat smo bili najprej presenečeni – a takoj smo pomislili na Novo Slovenijo. Vedeli smo, da že vrsto let predava na Katoliškem inštitutu oziroma na Fakulteti za pravo in ekonomijo, kjer je docentka za ustavno in mednarodno pravo.

Glede SDS ni bilo dvoma, držali so se odločitve, ki so jo sporočili Nataši Pirc Musar, da jih pred koncem mandata ne bo zraven pri »cementiranju vodstev« institucij. V intervjuju za Reporter vodja poslancev Jelka Godec ni želela odgovoriti na vprašanje, ali je dobra kandidatka. Na poizvedovanje podkasta Domovine Vroča tema, ali je prava kandidatka, je predsednik SDS Janez Janša na kratko odvrnil: »Mislim, da ni.«

Vodja poslancev NSI Janez Cigler Kralj je na dan njene izvolitve – na tajnem glasovanju je prejela 62 glasov poslancev, dva več, kot je potrebno – na Radiu Ognjišče pojasnil, da jih je prepričala s strokovnostjo, karierno potjo in z življenjepisom na področju človekovih pravic tako v Sloveniji kot na ravni Evrope.

Prepričljiv je bil tudi krog strokovnjakov različnih svetovnonazorskih stališč, ki je predlog prof. dr. Ernesta Petriča podprl. To so prof. dr. Alenka Šelih, docent dr. Mitja Steinbacher, nekdanja varuhinja Vlasta Nussdorfer in Liana Kalčina. Slednja deluje v Ženskem lobiju Slovenije, katerega svetu predseduje Sonja Lokar.

Ime leta 1975 rojene nove varuhinje je seveda širše znano po prisluškovalni aferi, ki jo je Hrvaška inscenirala za delegitimiranje arbitraže o meji.

Simono Drenik Bavdek, ki je vrsto let delala na zunanjem ministrstvu (štiri leta kot vodja projektne enote za zagovor pred arbitražnim sodiščem in zastopnica Slovenije pred arbitražnim sodiščem), so hrvaški obveščevalci ujeli v prisluh, ko se je pogovarjala z agentom dr. Jernejem Sekolcem. Zaplet smo spremljali in ugotovili, da je tudi po naših informacijah opozorila vrh zunanjega ministrstva, naj se varnostna komunikacijska sredstva zagotovijo še arbitru Sekolcu, vendar ni uspela.

Sekolec ni bil ustrezno poučen oziroma opremljen, ker ni bil v delovnem razmerju z ministrstvom. Imela je zagotovila pristojnih na zunanjem ministrstvu, da je uporaba telefonskega aparata (ne pa službenih in mobilnih telefonov) varna.

Kot vedo povedati poznavalci takratnih razmer v Mladiki, je bil to tudi čas varčevanja oziroma zloglasnega Zujfa. Z drugimi besedami, za takšno operacijo, kot je bila tako zahtevna mednarodna arbitraža, je zmanjkalo resursov.
Pa aferi je takoj odstopila, premestili so jo na ministrstvo za pravosodje, kjer je med letoma 2015 in 2019 delala v direktoratu za mednarodno pravo in človekove pravice.

Bila je tudi članica projektne skupine za izvrševanja sodb Evropskega sodišča za človekove pravice. To je bil takrat kar velik problem, saj jih je bilo več kot tristo neizvršenih.

Nazadnje je delovala kot pomočnica vodje centra za človekove pravice pri varuhu človekovih pravic. Oktobra 2024 je bila izvoljena za članico upravnega odbora evropske mreže nacionalnih institucij za človekove pravice. Je edina v mreži, ki ni predstojnica institucije oziroma njegova namestnica.

Ukvarja se tudi s pravicami starejših in se zavzema za sprejem mednarodne konvencije o pravicah starejših. V kritiki starizma, denimo, namesto pojma starajoče se družbe predlaga izraz dolgoživa družba.

Varuh bo opravil temeljito analizo in oceno delovanja Šutarjevega zakona, saj po besedah Simone Drenik Bavdek odpira številna vprašanja. »Nekaj je le moralo iti narobe, da so si posamezniki kumulativno nabrali tako visoke zneske glob,« je komentirala nedavne Fursove izterjave glob.

Socialne in kulturne pravice so zanjo enakovredne političnim in državljanskim pravicam. V zakonodajnih postopkih se zavzema za uveljavitev obvezne presoje vpliva na pravo človekovih pravic.

Nosilec materialnih avtorskih pravic in avtor oba izrecno prepovedujeta kakršnokoli reproduciranje tega članka tudi za kakršenkoli namen spremljanja medijskih objav.