Slovenija je prelepljena s plakati, politiki na oblasti in v opoziciji volivcem spet delijo obljube in en na drugega kažejo s prstom ter se obmetavajo z aferami. V novi epizodi Reporter podkasta se pogovarjata Silvester Šurla, odgovorni urednik Reporterja, in kolumnistka ter nekdanja direktorica TV Slovenija Ljerka Bizilj.

So volitve že odločene in zato strah in panika pred Janezom Janšo, ki veje iz teh pozivov volivcem tako Urške Klakočar Zupančič kot Milana Kučana?

Kaj bo/je pokopalo Goloba? Vojna proti delodajalcem, agenda Levice ali Tina Gaber?

REPORTER PODKAST LAHKO POSLUŠATE NA NASLEDNJIH PLATFORMAH:

   APPLE PODCASTS

   SPOTIFY

   YOUTUBE

Lahko tik pred volitvami še prepriča volivce, da mu dajo še en mandat?

Se javnost sploh še odziva na predvolilne afere ali je že povsem otopela

Bo Nika Kovač šla v politiko, kot jo sprašuje Milan Kučan.

Ali Janša dejansko dvomi v ankete, ki mu napovedujejo zmago, ali s tem le mobilizira volivce?

Kaj je v ozadju izpadov Žana Mahniča, da bo ustanovil urad za deportacije in Golobove »slekel do gat«.

Bodo Luki Mescu brki prinesli uspeh na volitvah in za koga si jih je pustil, za volivke ali volivce, ki so jim všeč brkači.

Prepis podkasta v nadaljevanju za naročnike na Reporterjeve digitalne pakete

To sta pravzaprav zelo kriva oba, Janša in Kučan. Pač, onadva sta bolj kot ljudje. Tudi med ljudmi niti ni tako hude polarizacije.

Pozdravljeni v novi epizodi Reporterjevega podkasta o politiki. Sem Silvester Šurla, odgovorni urednik Reporterja. V današnjem podkastu o vroči predvolilni kampanji z reporterjevo kolumnistko, doktorico Ljerko Bizilj, nekdanjo direktorico Televizije Slovenija, sicer pa dolgoletno novinarko in urednico, ki pozna ozadja slovenske politike in ima tudi odličen zgodovinski spomin.

Predvolilna kampanja se uradno še ni pričela, a je že v polnem teku. Danes, ko snemava ta podkast, je do parlamentarnih volitev samo še 40 dni. Nekatere politične stranke so že predstavile svoje liste kandidatov za poslance, druge pa jih še bodo v naslednjih dneh. Slovenija je že prelepljena s plakati, politiki na oblasti in v opoziciji volivcem spet delijo obljube in ena drugega kažejo s prstom ter se obmetavajo z aferami. Tudi naslovnice Reporterja so predvolilno obarvane. Na zadnji predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič sporoča: “Če pride Janša na oblast, bomo padli v temo.” Dva tedna nazaj Milan Kučan svari: “Hujša od vseh bo četrta Janševa vlada.” So volitve že odločene in zato strah in panika, ki veje iz teh pozivov volivcem, tako Urške Klakočar Zupančič kot Milana Kučana. Kaj pravite, Ljerka Bizilj?

Ja, ja. Glede na mojo kilometrino, ki je kar dolga, ne, je itak pred vsakimi volitvami in po njemu konec sveta. Tako da se nič ne čudim. Če gledava, na primer, Milan Kučan pač odkrito pove.

A vi ste prebrali najbrž ta intervju?

Da, saj sem morala nekaj prebrati. Iz tega, čeprav sem že malo dementna ali pa sklerotična, človek tudi veliko pozabi hitro. Ja, ker se stvari ponavljajo. Ampak on zelo, zelo se je opredelil, ker ponavadi je malo jamral med, ne vem, ali bi SD ali bi kako novo na obraz podprl ali karkoli. Zdaj je čisto jasen. Ampak kar je pa, kar vse drugo sprejmem, kar mu pa zamerim, da je skorajda napovedal, če nasprotna stran zmaga kolesarjenje. To se mi pa zdi pa res nizkotno. Ker tega, mi gremo na volitve, ne glede na to, kdo zmaga, naj se pač ta leva stran potrudi in zmaga, ne pa da bo potem rušila oblast z drugimi sredstvi, na primer, ki niso za neko demokracijo vedno primerna.

Saj že sam je pred meseci govoril, da antijanšizem ne bo dovolj za zmago na naslednjih volitvah za levo sredino, ampak sedaj prav on zganja ta antijanšizem. Ja, ker drugega nimajo. To je problem. Jaz se spomnim, ko je Tanja Fajon prišla iz Bruslja in postala predsednica SD-ja. Je samo o antijanšizmu govorila in nič drugega. Tudi Urška, tudi od nje, Klakočar Zupančič, je za pričakovati seveda napadanje nasprotne strani, ampak v temo ne bomo padli, ker smo v temi vsak teden dvakrat vsaj, na primer. Tako da te njihove napovedi so pač za normalnega človeka samo predvolilna retorika, na primer. Do kam gredo in koliko skrajni so. Je pa drugo vprašanje, kaj šele bo. Saj še, kot ste rekli, smo šele pred. Sem prebrala, ko je zdaj ta umetna inteligenca aktualna. In sem vprašala. Kaj zdaj tele gospodje pa gospe, oziroma predvsem gospodje, kaj obljubljajo.

In kaj pravi umetna inteligenca?

Ja, zdaj bi pa jaz rada odgovor prebrala. Saj vse ni za verjeti, samo tole je pa res. Piše: “Z veseljem ti pripravim, ampak najprej iskreno. V rezultatih iskanja ni bilo nobenih konkretnih, jasno navedenih predvolilnih obljub za Goloba, Mesa, Hana, Logarja, Prebiliča, Vrtovca, Janšo, Jelinčiča, Erjavca ali Vesno za volitve 2026.” Ja, bolj točno bi pa kakšen politični komentator težko napisal. Ker vemo, da so politični komentatorji običajno nimajo distance, večinoma. So navijači ene in druge strani. Vsi se pa predstavljajo, da so neodvisni. Ampak tale umetna inteligenca seveda te ne pusti na cedilu. In potem ti ponuja verjetne teme. Ja, za vsakega posebej sem dobila verjetne teme. In čeprav, na primer, kolikor sem pa jaz spremljala. Se mi pa zdi, da sploh ne vem, če vsi enako obljubljajo približno.

Ampak vi se vozite po Ljubljani, po Sloveniji, gledava oba te predvolilne plakate. Vas je kaj presenetilo? Je kaj letos kaj novega oziroma?

Zelo zgodaj so, ne vem, kako je že bilo pred štirimi leti. Sicer morava povedati, da Janša oziroma SDS te plakate objavlja že cel mandat. Ja, cel mandat, ja. Ampak zdaj vidim rumeno, modro, eno gor, eno dol.

A neki stolpci so? Ja, stolpci so. To so menda od Gibanja Svoboda, a ne?

A, tako. Samo jaz, ko se vozim z avtomobilom, ne morem prebrati, kaj piše. Ker gre to prehitro. Ker ti predvolilni oglasi morajo biti na prvo žogo. Če niso na prvo žogo, potem je to, nima nobenega učinka. Še boljši so od Janše. Ali od koga. Ker je Golob takole velik. Potem pa nekaj zraven piše. Samo to nisem videla, dokler nisem peš mimo šla. Slučajno.

Ste pa videli oglase, so vam padli v oči? Od Levice. Ja, ja, ti so pa vse naredili. Levica je čisto vse, kar je, kar si oni mislijo, da je dobrega v teh štirih letih. Je naredila Levica. Tako da Golob, adijo. Torej so si prilastili vse zasluge. Zdaj, jaz ne vem, a so si tudi tisto, kar je slabo. Tega nisem na plakatih zaznala, na primer. Tako da oni, Levica obljublja blaginjo za vse. To so zdajle en dan povedali, ko so imeli, ne vem, kakšno konvencijo ali nekaj podobnega.

Zasledil sem, da je Robert Golob na družbenem omrežju objavil, da se bo udeležil treh soočenj z Janezom Janšo. Prvo naj bi že sledilo v tem mesecu, naslednja dva televizijska soočenja pa v marca pred volitvami. Kaj si lahko obetamo? No, če se bo. Ja, v redu, napovej. Ja, ne vemo. Ker pri njem nikoli ne veš. On obljubi, potem pa nekaj napove, potem si pa premisli. Tako da to še ne vemo.

Ko sva se midva pogovarjala enkrat lansko leto, me je presenetila vaša dokaj drzna napoved, da vi ne verjamete, da bi na teh volitvah zmagala desna stran, da je pač slovensko volilno telo v dveh tretjinah nagnjeno v levo. Pa vendarle, zadnje tedne, mesece je nekako v zraku že nek občutek, da je Janša že zmagal te volitve, da ima tako imenovana desna sredina prednost pred levo sredino, kar napovedujejo pa tudi ankete, ki jih praktično slovenski mediji objavljajo vsak teden. Ja, dve zadevi sta. Ena je, da pravzaprav Janša bo dobil skoraj zanesljivo največ, kot ob vsakih volitvah. Vprašljiva je pa koalicija. Kdo se bo hotel z njim povezati. Ampak zdaj nekatere volilne napovedi, ki jih delajo iz teh anket, kažejo, da bi lahko SDS, Demokrati in Nova Slovenija lahko dobili 45 oziroma celo več glasov. Torej, da se nam praktično obeta desnosredinska vlada po 22. marcu. Napovedi so takšne. Sem pa jaz doživela veliko napovedi v preteklih letih, na primer. In so vedno, in redkokdaj, da niso napovedovale te napovedi zmago desnice, ker se mi zdi, da so na ta način tudi strašili. In mobilizirali levo volilno telo. Tako, na primer. Ker ključna zadeva pred temi volitvami je mobilizacija razočaranih volivcev Gibanja Svobode. Tako.

Janez Janša je, zanimivo, pred kakšnim tednom objavil kratek video na družbenih omrežjih. Pravi, da naj volivci ne nasedejo enomnenjskim raziskavam, da so te zgrešile tako zadnja dva referenduma kot evropske volitve. In pravi, da nič ni res tako tesno, kakor pravijo. Janša računa, po mojem, na podoben efekt, kot se je zgodil v Združenih državah Amerike, ko je prišlo na koncu do odboja Donalda Trumpa, ki je zmagal s kar veliko razliko pred Kamalo Harris. Se lahko to ponovi tudi 22. marca? Oziroma, bi vas drugače vprašal, kakšne napake je naredil Robert Golob, da se je zdaj ti premiki dogajali v javnem mnenju, če vendarle nekoliko vsaj verjameva nekim trendom?

Ja, zdaj vprašanje, koliko so volivci pozabili. Njegove obljube so bile zelo, zelo glasne in velike. In teh ni izpolnjeval. Zdaj, zadnji moment poskuša nekatere stvari celo popravljati, ki jih je zgrešil. In mislim pa, da ima predvolilno kampanjo podobno, kot jo je imel nekoč Janez Drnovšek. Hodi po Sloveniji z vladno ekipo. Tako da so rekli, kaj še, gospodarstvo, na primer. To mogoče. A ga je Goloba mogoče stalo političnih točk, ta njegova vojna z gospodarstvom? Ker je on posvojil program Levice, ki je vseskozi sovražno nastrojena do kapitala.

Jaz mislim, da ljudje ne zamerijo toliko te sovražnosti do kapitala, ampak da je ljudi strah, kaj bo, ne glede na to, da se gospodarstvo vse bolj obremenjuje. Jaz sem tule kar dan, ne vem, včeraj ali kdaj, sem prebrala na spletu, na primer, zdaj dam dvig minimalne plače. Super, fajn. Še. Pa še napovedujejo. Tu ima v programu, mislim, da mesec. Levica. Ja, ja, še. Super, krasno. Ampak kaj bo pa čez pet let? Ne? To je problem, na primer. In ljudje to vedo. Niso neumni, na primer. Kaj pa božičnica? Ja, pa saj to. Kaj pa nižje položnice v domovih starejše občane? A to ne bo imelo vpliva na volitve? Oziroma bodo volivci 22. marca na te bombončke pozabili?

Ne pozabili, ampak jaz mislim, da kolikor se jim zdi fino, ne da smo nekaj dobili, jih je strah, kaj bo. Saj tukaj piše, zaradi teh božičnic, dviga minimalne plače, torej, da so se stroški, to ne vem, Gospodarska zbornica sporoča, da so se stroški dvignili, ne da so se obveznosti dvignile, plače so še bolj obremenjene, ne in da je zaradi tega ogroženih najmanj 16.000 podjetij s približno 66.000 zaposlenimi. Ampak na drugi strani vlada in Golob pravi, da slovenska podjetja še nikoli niso imela tako visokih dobičkov, kot so imela ravno v zadnjih letih. Ja, pa hodijo zdaj na Hrvaško, na primer, odpirajo svoje podružnice zaradi teh visokih davkov. Ker to. In tudi pravi Golob, pa saj to je za ljudi. Ja, seveda je za ljudi, samo je treba dolgoročno gledati, na primer. Ker mi imamo prenizko produktivnost, preslabo konkurenčnost. To je problem. In na tem področju pa niso nič storili. Na primer, tudi javni sektor. Kako pa funkcionira? V javnem sektorju vsaka vlada samo še zaposluje svoje kadre. In tudi Golobova jih je in po nekaterih pač zadnjih podatkih jih je nadpovprečno veliko zaposlila v tem svojem zadnjem štiriletnem obdobju. Pa ne samo na policiji, na primer, pa zdravstvu. Tudi drugod. Da ne govorimo o državi. Predvsem na ministrstvih. Govoriva na tej javni upravi v ožjem smislu. To pa sploh, na primer. Ja, tako da.

Ampak nekaj se mi zdi pri vas, v vaši kolumni, zadnji je bila, ki ste jo napisali. Pač, vi ste ena redkih komentatorjev političnih, ki imate neko distanco. Probate imeti do levih in desnih. Ste začeli kolumno, da se od leta 1990 naprej politiki levih in desnih političnih strank trudijo, da bi bilo vse tako, kot je bilo prej v socializmu, v dogovorni ekonomiji, v enopartijskem sistemu in da do mala je vsak politik, levi ali desni, ravna tako, kot da si ne želi drugega, kakor da imamo samo eno stranko, samo enega voditelja in to po možnosti večnega. In to velja tako za leve, pravite, kot desne.

Seveda, saj občutimo, na primer. Golob, sem edini. Malce se je dobro šehan, pa mesec, ampak dobro. Sem edini in on je za dva mandata. Ja, za dva mandata. Kako že tam pravijo, da se on se nam bo vrnil kot bumerang. Aha, ja. On je že napovedal. Njemu ni. Saj še volitev skoraj ne bi rabili. Saj Janez Janša pa tudi, na primer, če tako gledava. Ko pride na oblast, sem jaz in nihče drug. In tudi na desnici imam glavno besedo. Tako. In morajo vsi slediti moji agendi. Ja, tako.

Čeprav je pa res, nekdo sem mogoče že povedala, od pomembnih nekoč levih politikov je rekel, da imamo v Sloveniji samo enega pravega politika. To je Janez Janša. Ki ima tudi največjo kilometrino in obvlada politiko, ker politika je navsezadnje obrt. In to je tudi Roberta Goloba v prvem delu mandata neslo, ker ni obvladal te politične obrti. Ja, mislil, da je direktor, ki kar ukaže, pa je. To je isto Janković naredil, ko je prišel v parlament, pa jim je vrgel tam en papir, naj tole poslanci sprejmejo. Ja, kako? So strokovne službe neumno gledale, kaj gre. Pač, tako to je. Čeprav se je marsikaj, Golob se je marsikaj naučil.

No, do zdaj do volitev bo še kar nekaj otvoritev cest, mostov, drugega tira. Ampak Golob pravi, mi rabimo še en mandat, da dokončamo vse to, kar smo začeli. Zanimivo, da je na zdaj na koncu nasedla zdravstvena reforma. Izpeljan je bil le en del. Naslednji del, ki bi uredil tako Zavod za zdravstveno zavarovanje, kamor se nategne sedem milijard na leto, je pa sedaj zablokiran. In to po zaslugi Dušana Kebra in ostalih samooklicanih varuhov javnega zdravstva, ki so se zaradi zadnjega referenduma pritožili na sodišče in sedaj čakajo na odločitev.

Ampak tudi to je, na primer, velikokrat napišem in rečem, javni sektor, zdravstvo in vse ostalo je ta misel iz mojega komentarja, organizirana kot v socializmu in planskem gospodarstvu, na primer, dogovorna ekonomija. Pač, mislim, da sem celo primer dala, ko mi je en kirurg razlagal, da pravzaprav oni do marca lahko naredijo koliko, ne vem, sto operacij. Ki jim plača zavod. Ne, celo leto. Celo leto jih imajo sto na planiranih, oni jih do marca naredijo, več jih ne smejo, ker jim ne plača zavod. Potem si morda, ker je kriza, novembra nekdo zmisli, pa jim še sto do konca leta dovolijo in jih plačajo, ampak če jih bi pa za naslednje leto planirali več, bi za to ne dobili več denarja. Tako to je. V socializmu si bil kaznovan, če si naredil več, nisi dobil za to dodatnega denarja in zdaj je enako. Treba je normative postaviti, treba je izračunati, koliko kaj stane in potem seveda tudi plačati, če se nekaj stori.

In tu, ne vem, ima mogoče, ne vem, nisem še čisto do konca prišla, kaj NSI ponuja kot to zdravstveno varianto, ampak mislim, da oni pravijo, da pač koncesionarji in javno zdravstvo naj bo pod isto streho, naj imajo ista pravila in naj se jih tudi plača. Do zdaj je bilo tako, da so koncesionarji nekakšna dopolnitev javnega zdravstva, zdaj pa drugi se pa bojijo, da se s tem, ko bi koncesionarjem preveč odprli vrata, da bi se na nek način potem bili priča koncu javnega zdravstva. Ker na koncu je pa tako, ne druga plat medalje, vse stvari niso črno-bele. Že zdaj vemo, da zelo služijo razni diagnostični centri in zasebne klinike, ki opravljajo takšne manjše posege. Najtežji posegi pa še vedno ostanejo javnemu zdravstvu. Ja, pa jih je treba ovrednotiti potem tudi, na primer, pravilno. Saj, ne vem, sem že ne vem, kolikokrat razlagala. V eni uri ortoped pregleda v zasebnem zdravstvu kakšnih šest, sedem, koleno gor, dol, sem, tja, na slikanje te pošlje, tam pa dva v javnem. Drži, ampak midva ne bova rešila javnega zdravstva. Samo razburjava se brez veze. Greva nazaj na predvolilno kampanjo.

Poleg plakatov politiki nastopajo že na televizijah. Mene je zelo presenetila Manica Janežič Ambrožič, nova voditeljica Odmevov, kako zaslišuje te politike, kar se mi zdi odlično. Ja, saj prav, hvala bogu, na primer, da imajo nek distančni odnos in da jih vse vprašajo. Saj ne vem, en pogovor je imela tudi še Rosvita Pesek z, mislim, da sta bila... Nika Kovač pa Anže Logar. Ja. Ja, ampak zanimivo, pri Niki Kovač, nekdanji predsednik, prvi Milan Kučan pravi v tem intervjuju, ki sva ga objavili v Reporterju, in je bil zelo odmeven, da jo je vprašal, ali že ni čas, da prestopi iz civilne družbe v strankarski politični prostor. Ja, seveda, saj ni treba pa sta verjetno, da bi šla v politiko. Garantiram, da je to. Ampak ona si gre v politiko. Ja, saj sigurno bi. Ona aktivno posega v predvolilno kampanjo. Pa res.

Če ste gledali te duele, ko je bil na nacionalni televiziji ali pa na POP TV z Anžetom Logarjem, a je ona naredila njemu škodo ali uslugo? Jaz mislim, da mu je naredila uslugo. Ker kažejo tudi zadnje ankete, ko je Anžetu Logarju, če verjameva tem anketam, naredila nekakšen odboj. Ja, kaj s tistimi hamburgerji ali jaz ne vem, kaj že jih je, nekaj se je na družbenih omrežjih, je dobil preveč sledilcev ali kaj, ta njegov kolega, propadli mandat, imel spletno stran ali nekaj podobnega, se že mislim. Ampak glejte, to bo računsko sodišče se opredelilo do teh stvari.

Vi ste zapisali, kakšen kraval je v Logarjevih demokratih, Janševi so, on si jih je izmislil, nič drugačni niso. Pa ste zapisali, pa kaj, na levi se pred vsakimi volitvami pojavljajo nove stranke. Tako, kdo si jih pa izmisli, če tako vzamemo. Saj to ni nič posebnega. Hvala bogu, jaz, a ne vem, ali sem tudi zapisala, ko se na levi razburjajo zaradi Logarja, veseli naj bodo, da se še na desni kdo pojavi, na primer, da ni skozi eno in isto, če že Janše ne marajo, bodo imeli pa Logarja, na primer. Tako da se mi to zdi čisto v redu, je pa treba seveda jih napadati, eni druge.

To je zdaj še na mednarodni ravni, vidim, so se angažirali. Aha, prejšnji teden so v Ljubljano prišle delegacije evropskih političnih družin, tako Evropske ljudske stranke, prišel je Manfred Weber, kot evropskih socialistov in liberalcev. Ja, to je noro. Eni so ukinjali Janšo. Ja, ja. Drugi so imeli druge za drugo stran. In se mi zdi kar malo nespodobno, da se v to vpletajo, na primer. Da so jih vpletli v to, saj verjetno, kaj jaz vem, pravijo, da bi rekli, da je to vmešavanje v notranje zadeve države že. Če se tuji politiki sploh, pa če so v Bruslju, na primer. Ja, ja. To je zelo zanimivo, kako se je ta politika začela nekako razklano obnašati na vseh ravneh.

Ampak ko sva že pri Bruslju, kandidira za poslanca evropski poslanec Vladimir Prebilič, ki mu pa precej slabo kaže. Zakaj? Kje se je tukaj gospod Vladimir Prebilič zakalkuliral? Ja, na začetku že, ker ga je Hana tako ignoriral. Ni znal vljudno odgovoriti. Ali pa se pogovoriti z njim, pa kaj? Ne, ne, mi smo. Ker je imel, on je zrastel na začetku in je mislil, da je ne vem kdo. Ne, mhm. Zdaj pa pač bomo videli. Je pa res, ne, kot napovedujejo, na primer to, kar sva prej rekla, te napovedi, ne, so zdaj zelo relativne, saj sami ti raziskovalci to govorijo, ker veliko se odloči tik pred zdajci. Zadnji dan, zadnja dva dni. Ja. In tudi ta soočenja bodo zelo pomembna, ne, lahko se spomnim. To je tako imenovano taktično glasovanje, ne, ko se na koncu naredi nek lijak in se prelijejo neki glasovi dvema najmočnejšima strankama, na kar računa tako Robert Golob kot Janez Janša.

A se spomnite tega mladeniča, ki je potem neko turistično agencijo ali kaj naredil? Stranka Mladih Slovenije, SMC. Nekaj, ne, ja. Černjak. Černjak. Pa kako je blestel na teh soočenjih, prej ni nihče še slišal zanj, sploh nismo vedeli. Dominik Černjak. Dominik S. Černjak. Ja, in je kar prišel v parlament, ne, na primer. Ampak to je bilo že leta 2000, a ne? Potem je pa... Pa saj nismo nič bolj pametni, kot smo bili takrat. Leta 2014 je na podoben način prišel v parlament Luka Mesec. Ja, ja. Takrat so rekli, da je pač nek mladenič, da so ga v bistvu televizijska soočenja poslala. Zdaj je ta mladenič postal odrasel človek in ima brke, bo šarmiral volivke predvsem. Ja, pa tudi ne, tako že moški, zdaj že moški, ja. Torej se je brke pustil zaradi predvolilnih namenov. Ja, ja, ja. Od novembra so ostale, ne, ja.

Ampak mislim, da SD bo pa tega fanta, kako je Goršek... Ja, Luka Goršek. Tak simpatičen fant, ja. Zelo, zelo. Tako pameten se mi zdi tudi, ne, na primer, ne. Sem nekje ujela, da naj bi, ko se bo Han naveličal njega, postavili, ampak mogoče je še malo premlad, ne. To se je pokazalo, da rabiš malo modrosti, na primer, ne, za...

Pa vendarle prihajajo mlajše generacije v politike, kljub temu, da se starejši mački tako silovito oklepajo oblasti, ker oblast zasvoji, a ne? Ko si enkrat na oblasti, si težko predstavljaš potem, da nisi več, a ne? Kaj pa vem, ja. To je tako, ko obogatiš, potem greš težko nazaj, kakor greš... Gor greš hitro, a ne? Na podoben način. Tega ne razumem. Ga nisem imela prilike vladati, niti biti bogata. Pa me tudi ne gane. Drži.

Ampak imava pa še en problem. Tine Gaber ni nikjer. Ja, pa res. Nekaj so sicer namigovali, da naj bi kandidirala, potem je to sama demantirala. A so jo umaknili pred volitvami? A je Tine Gaber naredila več škode kot koristi? Vemo, da sta se poročila z Robertom Golobom septembra lani in da je bila to kar poroka leta, so imenovali. Ampak veste, kaj, Silvo, saj smo kritični, pa tudi ni marsikaj bilo narobe. Ampak meni je tako dolgčas, ker ni Tine Gaber. A ni žalostno? Kaj? Primerna, da jo malce okrcaš, pa kdaj malo pohvališ, pa malo še Goloba zraven, za take, v tretji puberteti je to super. Ampak je še 40 dni do volitev in... Še lahko pride. Še lahko pride, tako.

Kako so bile te ženske dolgočasne od bivših. Ja, ja. Saj so dame, ni kaj. Jih pripeljejo ponavadi na soočenja, predvsem na POP TV. Aja, ja, točno, ja, ja.

Ampak tudi nekatere ženske v parlamentu, poslanke, v tem mandatu, vi ste bili dolgo let, ste vodili parlamentarni program na nacionalni televiziji in ste nadpovprečno gledali ta zasedanja. Vemo, to zdaj pač kar prileti sem pa tja po družbenih omrežjih, a ne, ampak v bistvu je izstopala ena poslanka Gibanja Svoboda, Lena Grgurevič, a ne, najbrž ste jo opazili tudi vi, kako je vehementno delila opomine poslancem, predvsem opozicije, a ne? Mislim, da je bila celo neko obdobje v programskem svetu RTV Slovenije pred leti, preden je šla v politiko, ja.

Tudi Urška Klakočar Zupančič pravijo, da njen stil vodenja državnega zbora je vsekakor nekaj posebnega. Ja, saj je, ne, saj včasih je simpatična, včasih gre pa čez rob, ne, ampak tudi njenega, kako mu je že ime? Bor Žuljan. Tudi njega malce pogrešam, nič tistega božanja in ostalega, ne, so ugotovili, da s tem ne bodo na volitvah zmagali, ne, da je treba biti resen.

Kaj pa, če greva na drugo stran, na te duele, ki so v parlamentu bili predvsem s poslanci opozicije, Reberškom iz Nove Slovenije in Žanom Mahničem, pa me zanima, ali si je Žan Mahnič načrtno aktiviral zdaj pred volitvami, ko je napovedal ustanovitev posebne skupine za deportacijo in nato na nacionalni televiziji žugal, koga vse bodo slekli do gad, ko pridejo na oblast? Ali to Janši koristi ali to škodi?

Zdaj tako, ekstremisti, tudi volivci imajo radi to, verjetno, ne, čeprav jaz moram reči, da ob Žanu Mahniču, kar Grimsa pogrešam, ne, ja. Ampak Grims je dobil volitve evropske na migracije, ne, ja, ker Slovenci smo na to zelo občutljivi, čeprav večina glasno mogoče tega celo ne prizna, ne, mhm, ker nas je malo, je to tudi precej razumljivo, ne, in mhm, Žan Mahnič, mislim, da igra na to noto, na primer, ne. Čeprav ta migracijski problem ni več takšen, kot je bil pred leti oziroma pred desetimi leti, ko je skozi Slovenijo šlo to morje teh migrantov, beguncev iz Sirije, ta balkanska pot se je prepolovila skorajda oziroma še manj, a ne, po zadnjih podatkih.

Mislite, da ta zadeva ima še takšen naboj? Ja, ima precej, zato ker je teh tujcev v Sloveniji zelo veliko, ne, mislim, da jih je že, se približujejo že 20 odstotkom, 16, 18 odstotkov, ne, in je to precej nekako razburkalo to našo kulturno, bi rekla, srenjo, ne, oziroma ne srenjo, ampak nas... Navadne ljudi. Navadne ljudi bolj, ne, tako da mislim, da je ta nota kar močna še vedno, je pa seveda način, kako to Mahnič počne, pa kar neroden, na primer, ne, tako da, ampak to se je, to je namerna odločitev, ne, saj to mu ni ušlo, na primer, ne, to se je...

To se strinjam z vami, a ne, da je pač to bilo narejeno namerno, tudi te provokacije, vi ste tudi omenili Branka Grimsa, ki mu je ratalo z nekimi ekstremnimi stališči vendarle, a ne, on je danes evropski poslanec. Ja, tako je. Kar je bilo na nek način presenečenje volitev. Zelo, ja.

Ampak če greva nazaj 30 let v zgodovino, vi zelo dolgo spremljate, kaj bi lahko naredili neko primerjavo med sedanjim parlamentom, državnim zborom, ko mi večino poslancev praktično ne poznamo in nekdaj. Spomniva se nekega incidenta, ko je bil kandidat za mandatarja Marko Volč. In je tedanji poslanec, Vitomir Gros, mislim, da je ta gospod še še živ, Kranjski... Ja, zadnjič je v Glasu sem brala. Kranjski liberalci so bili to, prinesel v parlament banane. In ga je takrat tedanji predsednik državnega zbora France Bučar okaral, da ne bo on tukaj afne guncal. Ja, ja, to je ta krilatica z guncanjem afen, nam je vsem ostala ravno od doktorja Bučarja, ja. Ja, banane je prinesel, se ve, zakaj? Zato, ker je gospod Volč bil nekje v Južni ali ne vem, kjer je v Afriki, ali v Mehiki, ne, kjer je, ja, je pa, se pa spomnim, da je zelo navijal, da bi postal mandatar Volč, mislim, da je Niko Kavčič takrat, na primer, ne, ja.

Vi ste tudi imeli z Nikom Kavčičem zelo odmevne pogovore, ki jih je predvajala nacionalna televizija, sicer v poznih večernih urah, pa vendarle, Niko Kavčič je bil zelo pomemben človek v bivšem režimu. Ja, v bivšem režimu, ampak kot smo razumeli, je imel zelo močno vlogo tudi nekje v ozadju Demosa, na primer, ne, mhm, takrat bolj kot kakšnih teh novejših, starejših strank, ne, mhm, in je njega so proglasili za političnega očeta Janše in Bavčarja, ne, čeprav se je potem vsaj z Janšo razšel, ne, čez nekaj časa, ne.

Veliko teh stvari o bivšem režimu, pa tudi v UDBI, v zadnjih letih razkriva Igor Omerza. Ja, ja. Napisal je že celo serijo knjig. Ja. Zanimivo pa je, da pri tej volilni kampanji, kot tudi pred štirimi leti, predvsem na SDS-u, kaj se dogaja? Poslanci imajo poslanske večere in tam vabijo pisce, novinarje, pisce raznih knjig. Leta 2022 je na teh poslanskih večerih, torej v tej predvolilni kampanji, aktivno sodeloval Jože Možina iz nacionalne televizije, s svojo knjigo, mislim, da Slovenski razkol, a ne? Ja. Bil je tudi na teh poslanskih večerih raznih poslancev Rado Pezdir, ki je napisal knjigo o finančnem zaledju te UDBE in vseh teh njihovih transakcijah. Sedaj SDS ponavlja isto taktiko. Sedaj prodajajo knjige propadli politik Bojan Požar, potem Igor Omerza, ki je napisal knjigo Janez Janša Kaplar. In Boštjan Marko Turk, a ne? V bistvu nekakšen biznis, a ne? In se, ne vem...

Ja, ta Pezdir, na primer, je, ko sem jaz te pogovore imela z Nikom Kavčičem, seveda nismo vedeli niti, kaj nam pripoveduje, ne, smo posneli in sem poskušala imeti čim bolj korekten odnos in na distanci, ko sem to potem oblikovala v neke dokumentarce. No, in po tem, enkrat sva bila s Pezdirjem na enem kosilu v Šestici, se mi zdi, mi je razlagal, da je s povečevalnim steklom bral te dokumente, ki sem jih jaz objavila v Aha, v teh dokumentarcih, ki so se dokumentarce na YouTubu seveda objavili, ne vem, kdo, ne, in je potem začel to on dodatno raziskovati in je zelo dobro to obdelal, moram reči, seveda tudi bolj strokovno, ker jaz sem pač s tega zgodovinskega stališča, ne, ker večina niti ni vedela, da je UDBA ustanavljala tovarne, imela firme po tujini, na primer. Prepričevala s tobakom ali kaj podobnega. Ja, tihotapila, ne, celo opij iz Makedonije, na primer, ne. Imam še zdaj veliko dokumentov od Nika Kavčiča, ki mi jih je takrat dal. Ampak to je res, to so ljudje, ki se, tako kot Omerza, ne vem, poglobijo v arhive in raziskujejo, ne, jaz sem raziskovala, moram priznati, največ, ko sem delala doktorat, in to je mukotrpno delo, tako da jih občudujem, da, saj pravim, jaz edino, kar je, da se mi zdi, da to zgodovino moraš nekako z nekim občutkom obdelovati, da moraš biti, z ne smeš je izrabiti v politične namene, pa nekako se vedno postavljati na neko svojo stran, ne, da moraš biti na distanci, ne, tako kot do politike, ne.

Glejte, vi ste v devetdesetih, ste iz novinarstva zajadrali v politiko, za vami je šlo še kar nekaj novinarjev, novinark, v tem sklicu je recimo Tamara Vonta, poslanka Gibanja Svoboda, potem Mojca Šetinc Pašek, ki je bila izključena iz Gibanja Svoboda, ko ji je Robert Golob vrgel čez ramo in je sedaj pred volitvami dobila zatočišče pri Socialnih demokratih in si na koncu izborila, najbrž, domnevam, zaradi svojega drugega priimka Šetinc, izvolil volilni okraj in to v Murglah, a ne? Kako vi gledate na te novinarje, novinark, ki se odločajo za, vi pravite, da ste bili razočarani. In nad sabo. Nad sabo. Kako pa gledate na te vaše kolegice?

Ja, ne vem, jaz pravim, vsak poklic, a je to novinarstvo, a je to zdravnik, ali kdorkoli ima pravico pač se odločiti, da bo mogoče šel v politiko, ker drugače ne vem, koga bi sploh imeli, ne, tudi novinar, ne, zakaj pa ne, na primer, ne, če potem se te obrti tudi nauči, bi rekla, ne, in da tudi zna kaj narediti in nimam nekih zadržkov pri tem, ne, da bi zdaj mislila, zakaj pa ne.

No, ampak enemu je pa uspelo priti na največji položaj, ki je bil zaposlen na RTV-ju, to je bil pa Marjan Šarec. Sva skeče snemala skupaj. Celo to? Ja, ja. Kakšne pa? Ja, take, tam, ne vem, tam proti Skoručni se spomnim, na eni kmetiji je igral nekega kmeta, na primer, pa je davčni inšpektor prišel, smo se hecali, imeniten je bil, na primer, smo imeli neko prireditev v okviru mojega programa v Nazarjah, je igral Drnovška, ne, tam je prišel po zdravniku. Ne, imitator je bil enkraten. Imitator je bil enkraten. In enkraten je bil, ja, to ne vem. Janeza Janša je zadel v piko. Zelo, zelo. Pa še koga drugega. Ja, ja. In še prej, Tuđmana, se mi zdi, da je v eni gledališki tej avdiciji, ki je bila, imeniten je bil, ja, to se ga prav... Ampak on je v bistvu efektno ... Mu pa zelo zamerim, ker mi je producentko odpeljal v Kamnik, eno imenitno punco, Janjo Zorman, ja, ukradel... Še zmeraj je v njegovi poslanski pisarni evropskega poslanca, tukaj v Sloveniji, ne, Šarcu je uspelo, najprej je bil župan, potem je postal predsednik vlade, potem je obrambni minister, zdaj je evropski poslanec. Taka prav uspešna politična kariera. Uspešna politična kariera, ne. Tako da zdaj v Bruslju, mislim, doživlja svojo, recimo temu, dolce vita. Ja, ja, ja. Sladko življenje, ne. Ja, najbrž, ja. No, saj, privoščim mu.

Ampak ko gledava predvolilno kampanjo, vsakič so nove in nove afere. Kažejo se s prstom enega na drugega, obmetavajo se z blatom, pa me zanima, ali javnost se sploh še odziva v tej kampanji na te afere ali je že povsem otopela? Po mojem smo že malo imuni tudi, ne, ker kar naprej, če nekaj kar naprej te bombardirajo, to je tako kot z nasiljem, ne, ki ga v informativnih programih pa filmih si deležen, ne, in ga že potem spremljaš čisto mimogrede, ne, tako da kar mislim, pa tudi verjeti, kaj verjeti, ne, mhm, to je precejšen problem, ne, kaj verjeti, ne.

Ker zdaj se v predvolilno kampanjo se vmešajo tudi različne neodvisne institucije, od KPK-ja, ki je Goloba obremenila, sicer zadeva še ni pravnomočna, se je gospod pritožil na upravno sodišče glede kršenja integritete. Naslednja povsem sveža stvar pa je vložitev obtožnega predloga tožilstva zoper štiri poslance Nove Slovenije. Nove Slovenije, ja. Ki so na KNOVS-u prišli na policijo spraševat, ali so policija prisluškuje točno določenim osebam. Jaz se takrat spomnim, ko se je to zgodilo, da jih je na nek način še Janša okaral, je rekel, da ta zadeva se naredi nekoliko drugače, a ne, da ti ne sprašuješ, katera imena, ampak policijo vprašaš, da ti naj oni povejo, komu prisluškujejo, pa dobiš isto, a ne, ker tukaj je zadeva precej delikatna. Ja, ja.

No, to je eno, ampak bolj so te poti, finančne tudi, na primer, to se meni zdi, pa ne samo pri njih, mislim, da je malo nedolžnih v politiki, političnih strank, ko gre za to, kako priti do denarja, kako svojim priskrbeti. Tako so na oblasti, ja. Se skanalizira in potem, to je bila pa pozitivna stvar te komisije, pa karkoli se že mislima Tamara Vonta, ko so si razkrili do konca tokovi denarja, ko smo ko so prišli v javnost podatki, komu je točni zneski so padali na koncu v žep. Ja, ja, to je res, ja. Ker na koncu pri oblasti, kaj pride? Denar, ne. In temu tej slasti, ko si ti enkrat na oblasti, si tako levi ali desni težko odpovejo, ne. Pa ne samo za zase, za svoje sorodnike, podpornike. Ja, ja, podpornike, ja, ja, to je kar. Ustvarjanje svojega kroga.

27000 nevladnih organizacij, a ni toliko? Ja, ja. To so vsi, skoraj vsi moji, razen enih pet ni, ne.

Recimo Ministrstvo za kulturo, ki velja za glavno razdelilnico davkoplačevalskega denarja, ne, oni imajo vsako leto medijski razpis, a ne, zdaj že četrto ali peto leto zapovrstjo Reporter ni dobil niti enega evra. Seveda, seveda ne, ne. Mene objavljate, ker vse vprek skritiziram, ali je Janša kučan ali pa Golob. Ali pohvalim, ne, takim se ne daje, moraš skozi enega. Ja, moraš biti navijač, za enega ali za drugega, a ne. Potem, če si navijač, ko si vseeno na oblasti, ti oni dajo denar, a ne. Ja, ja. To je to, ne, to, to je, jaz sem, jaz pravim, da imamo v krvi nacionalni medij, da moraš biti do vseh nekako korekten, še tako si subjektiven, ne, na nek način, ne, svoj informacijski sistem, ne, tako da, je pa res, ne, da je pa težko biti mogoče pri, ne vem, saj ima, so strankarski, kaj jaz vem, časopisi ali karkoli, dobro, pač potem...

Tudi stranke imajo svojo televizijo, stranke ustanavljajo svoje podcaste, ne. Ja, seveda, ne. Zdaj pred volitvami jih kot gobe po dežju rastejo, ne, kjer nastopajo politiki, ker so pač, Donald Trump se je pred volitvami pohvalil, a ne, da mu je njegov sin Barron priporočil par podcasterjev v Ameriki in da je zaradi tega zmagal, a ne. Ja, to je, ne, mi smo si Ameriko predstavljali malce drugače, nekam malce na višjem nivoju, tukaj se je pa videlo, ne, da pravzaprav je živa preproščina tista, ki prevladuje in pač nagovor v tem jeziku je blizu večini, ne.

Pa kot dolgoletno televizijko, ki ima gotovo velike bogate izkušnje na tem področju, pa bi vas vprašal, ali televizija v današnjem času še odloča volitve, kdo bo zmagal? Zdaj ne vem, kako bi rekla, če odloča, mislim pa, da precej vpliva. Še vedno precej vpliva, na primer, ne, še precej vpliva, čeprav jaz osebno moram reči, da se mi ne ljubi več poslušati zdajle, potem, ko se bodo malce pokregali med sabo, če se bodo, ne, zdaj pa skozi isto, davek na premoženje, pa bomo uvedli, pa obremenitve plač znižali, to so, to je... Predstavljanje raznih predvolilnih programov, to človek zaspi zdrava, ne. Ja, pa kaj, čakaj, kaj sem še slišala, da bo skozi, ja, to, no, ta je, to me prav zanima, kako bodo obremenitve gospodarstva zmanjšali, ker čisto vsi to napovedujejo, to bi si bilo treba s takimi črkami nekaj zapisati, pa potem spremljati, ne glede na to, kdo bo na oblasti, ker to je rak rana bila tega mandatnega obdobja, na primer, ko se je vse dvigalo, namesto nižalo, ne, in zdaj imajo pa vsi to v programih, na primer, ne, da bodo, to je zdaj glavna stvar.

Na drugi strani pa je potrebno zagotoviti priliv davkov, da funkcionira ta javni sektor, ki je v Sloveniji zelo... Razbohoten. Razbohoten in zelo neracionalen, ne. Zelo neracionalen. Ker moramo vedeti, da pač se bi lahko zelo veliko denarja prihranilo, če bi se razni zavodi v zdravstvu ali še kje drugje pravilno menedžerirali. Torej, potem... Zdaj pa strukturno, organizacijsko se je treba, način funkcioniranja je treba spremeniti, to je, saj pravim, to je še vedno, kot je bilo v socializmu, ne, to se ni nič spremenilo, nič, vse enako, na primer, ne, tako da nastrada tisti, ki veliko dela in dobro, ne, največkrat, eni hodijo v službo, pa vseeno plačo dobivajo, ne, potem, če je nekdo slab, ga porineš malo stran, pa novega vzameš, ne, to je v državni upravi, je pa sploh tako, ne, ena politika druga, pa te malo porinejo stran. Saj mi že to, o tem se že pogovarjamo deset let, dvajset let. Nič ni drugače. Nič ni drugače, ne pride nek nov obraz v politiko, ki bi te stvari presekal. Ki bi si upal. Ki bi si upal to narediti. Ki bi si upal in ki bi imel, saj pravzaprav tudi čas rabiš za to, ne, saj en minister, če pride na eno ministrstvo, saj se nima časa s tem ukvarjati, tam bi moral biti kakšen sekretar, jaz ne vem, ena ekipa, ki bi racionalizirala, ampak se ne da, ker moraš sanacijski načrt narediti, zdaj ga pa na ministrstvu ne moreš, še na RTV-ju ga ne morejo, na primer.

To drži, pred leti sem imel intervju s Petrom Jambrekom, on ima tezo, bil je tudi minister, a ne, da v bistvu vlada... Vlada drugi sloj teh birokratov, torej birokrati, ki so tam že dolga leta, ker politiki prihajajo in odhajajo. In večina nič ne ve, ko pride tja. Tako je. Ja, ja, to je to je rak rana, pa verjetno ne samo Slovenije, tudi drugih držav, ampak mi smo majhni in še bolj občutimo to, ne, tako da to je kar velik problem.

Če se vrneva na začetek, a ne, na Milana Kučana, Urško Klakočar Zupančič, oba svarita pred koncem sveta, če se bo zamenjala oblast, kaj pa vi pravite? Ah, ne. Bomo res padli v črno luknjo? Ah, kje pa, saj pravim, jaz sem toliko teh volitev že doživela in v če sebe izpustim, večina volivcev je bila vedno potem razočarana, na primer, kdorkoli je zmagal, ne, tako da to se ne bojim, ker nihče si ne more več privoščiti, da bi ne vem, kaj naredil, ne, da ga ne bi druga stran potem uničevala, ali pa mediji, na primer, ne, Janša sploh, ne, on mora biti tako priden kot petošolček, če hoče kaj narediti, ne, da pa bodo še vedno kolesarili, ne, ja, Golob, ne vem, kako se bo obnašal zdaj do volitev, ne, to je zelo pomembno, saj pravim, da zdaj je zdaj bo sprejel vse, kar je prej ukinil, ne, zdaj ga je še ta Joc Pečečnik hvalil, sem tako se mi je zdelo neokusno, ne, malo. Je naredil mu več škode kot koristi. Ja, jaz mislim, da mu je, zdaj kar tiho, hvala bogu, ne, tako da to so take cenjene zadeve, ki so pa res smešne, ne, tako da ne vem, Prebilič bo daleč stran, če ne bo se prebil s kakšnim govorom, Logar bo kar kaj dobil, koliko, ne vemo, mesec, ne vem, a bodo ljudje sprejeli to njegovo edino delo, ne, ki ga je vlada naredila, ne, v teh štirih letih je vse mesec naredil, kaj pa, koga pa še imamo, sploh Han, ja, to je pa zelo... Matjaža Hana. On je zelo priljuden politik, a ne. Ja. Običajni ljudje, on zna nagovarjati običajne volivce. Zelo. A ne. Saj tudi dobro razmišlja po svoje, ne. Ampak zdaj... Uporablja neko kmečko logiko, a ne.

Ja, tako in je bilo zelo zanimivo, sem rekla, ko je, ko so imeli predstavitev kandidatov, ne, je takoj povedal, da z Janšo ne bodo šli, sem rekla, tole so ga pa prisilili, ne, ker on je, ne da bi šel z njim, sploh ne gre za to, ne, ampak mu skozi očitajo, če kako prijazno reče, ne, da je že tam, ne, ampak je rekel, pri velikih stvareh, pomembnih za državo, se moramo pa vsi dogovarjati, kar mu dam prav, seveda. To drži seveda. Ja, ja, to je tako. Ampak si kar predstavljamo, kaj bi v SD naredili, da bi on hotel iti z Janšo. Ja, saj bi ga pokopali. Najbrž ne bi več dolgo bil predsednik SD-ja. Ne, še kaj drugega, ne.

Pa Slovenijo res bremeni najbolj ta politična polarizacija. Zdaj smo polarizirani za Janšo in proti Janši, oziroma to smo polarizirani že 30 let. Kdaj bo enkrat tega konec?

To sta pravzaprav zelo kriva oba, Janša in Kučan, ne, pač onadva sta bolj kot ljudje, tudi med ljudmi niti ni tako hude polarizacije. Milan Kučan je praznoval januarja 85 let, Janez Janša jih nima še 70, je še vedno aktiven v politiki, pa vendarle ta konflikt njun, a ne, to sovraštvo, ne, govoriva o sovraštvu. Ki ga onadva širita. Onadva širita sovraštvo. Tako ja, onadva ga širita, ja, to je problem. Temu ni videti konca, a ne. Ja, zato pa pravim, naj pridejo tele, kaj je Niko Goršek... Luka Goršek. Luka, ja, pa naj pride... Anže Logar. Tako, ne. Mlajša politika, mlajša generacija. Ja, ne. Jernej Vrtovec. Ja, tako, tudi Vrtovec, ja, te naj pridejo in naj si grejo resno politiko počasi, ne pa samo ideološko neko, ne.

Kaj pa mene zanima še to, kdo je s kom skregan. Hodite na volitve? Kakorkdaj. Sem se, nekaj sem se spomnila, kaj mi je Pavel Gantar nekoč rekel pred dolgimi leti, da je v Sloveniji eden največjih problemov, da se da se politiki vsi med sabo poznajo, kot da so na enem dvorišču, ne. To je zelo naravno, čeprav zdaj mogoče niti ne. Kaj to pomeni, da se drugače obnašajo, ko se ugasnejo televizijske kamere? Ne, samo da vsi vse vejo eden o drugem. Aha. Tisto, kar ne bi bilo treba, ne. Pa se ne jemljejo dovolj zares, ne, mogoče je to to. Je pa res, na volitve, ja, grem, ne, če se pravi, letos, ne vem.

Ampak eno nespodobno vprašanje, pa mi ni treba konkretno odgovoriti. Ste že odločeni, koga boste volili? Ne še. Ne vem. Tudi jaz imam problem. Ja. Vam priznam, a ne. Ja, ja. Ker midva pač spremljava politiko, veva veliko stvari, a ne. Kakšne politike jaz pač, čeprav bi moral imeti neko distanco po vsem teh letih, tudi njihova dejanja, kakšna prezira človek, a ne, ve, kaj se vse dogaja v političnem zakulisju, pozna te finančne tokove, pozna, kako se ti politiki, ki so na zunaj skregani med sabo, potem v pod mizo vedno znajo. Ko gre za denar in interese, so vedno spodobni. Dogovoriti, a ne, in razdeliti si interesne sfere. Po raznih državnih podjetjih, kot so Slovenske železnice, pa še kaj drugega, a ne. Tako da.

Ne vemo, ja, ne vem, fino bi bilo, če bi jim, niso uspeli spremeniti volilne zakonodaje, da bi malce bolj po ljudeh, ljudi iz vsake stranke skoraj bi koga vzela, na primer, ne. Ampak zakaj niso spremenili volilne zakonodaje, čeprav jim je ustavno sodišče to na nek način odredilo, a ne, ker očitno tem glavnim akterjem to zelo ustreza, a ne. Tako jim odgovarja. Ker so Janez Janša oziroma tudi na levi strani zelo naštudirali ta volilni sistem proporcionalen, ki ima velike pomanjkljivosti. Tako ja. A ne, z vsemi temi okraji, a ne. Ja, ja. In oni to obvladajo, a ne. Vejo, kje mora kdo kandidirati. Vejo, koga dati, da bo izvoljen, in kam koga dati, da ne bo izvoljen, a ne.

Ne vem, jaz pravim, fino bi bilo, če bi lahko tako naivno rekli, ali pa da bi se ta naša naivnost realizirala, naj zmagajo tisti, ki bodo najboljše za vse nas kaj naredili, ne. To je skorajda že v duhu olimpijskih iger. Ja, ja, to je. Ampak tam tudi ni več, kot je včasih bilo, važno je tekmovati in ne zmagati, a ne. Hvala bogu, da jih imamo zdaj, da se nam ni treba toliko ukvarjati s politiko, ne. Drži.

Ljerka Bizilj, najlepša hvala za današnjo debato v tem reporterjevem podcastu, bila je zelo zanimiva, a ne. Do volitev bova oba še nekako potrpela, a ne. Ja. In spremljala, a ne, to zanimivo predvolilno kampanjo, gotovo bomo še marsičemu priča, a ne, ker na koncu najslajše stvari vedno se prihranijo za sam finale. Joj, samo da niso prehudih neumnosti v preteklosti delali v škodo države, o čemer naj bi potem, kot pravite, do 22. marca izvedeli, ne. Meni sicer kar pade tema na oči, ko mi kak sorodnik oziroma prijatelj vpraša, koga naj pa volim, a ne. Ja.

Jaz ni, a potem pa še drugo vprašanje pa je, kdo bo pa zmagal, a ne. Ja, ta je dobra. Ampak jaz imam sina, ki je zaveden državljan, ne, in jaz, če ne grem na volitve, je zelo užaljen in me sploh ne more razumeti, kako da ne državljanske dolžnosti ne opravim, na primer, ne, tako da imam hude pritiske. Mhm. Mhm. Imam pa tudi hišnika. Aha. Aha, ki mi pa skoraj naroči, koga naj volim. V redu. Prav. Ampak midva se bova sama odločila, ali bova šla na volitve in za koga bova volila. Tako.

Tako in tudi vam, spoštovani gledalci, prepuščava vam to odločitev, vam ne bova naročila oziroma sugerirala, koga morate voliti, to je pač vaša odločitev. Kar boste izvolili, to bomo imeli. Bi rekel Milan Kučan, bodite pametni. Ja. V redu.

Do takrat, do volitev pa berite Reporter, tudi našo spletno stran, Reporter Premium, za eno kavo dobite dostop do vseh digitalnih vsebin, 1,99 evra na mesec, tudi vsak teden vas v KIVAS-ih čaka nova številka, z odmevnimi intervjuji, ki jih delijo po družbenih omrežjih vsi politiki, kot včeraj denimo je zelo zrevoltirala ta naslovnica Janeza Janšo in še nekatere poslance iz SDS-a, Urške Klakočar Zupančič, ki je napovedala, da bomo padli v črno luknjo. Ampak gotovo ne bo tako hudo. Do naslednjega tedna, nasvidenje. Evo.