Kot vemo, se šefu opozicije doslej s Trumpom ni uspelo videti v živo, kar pa nikoli ni zmanjšalo njegove naklonjenosti in občudovanja, ki je doseglo vrh s tisto bizarno čestitko za zmago, ki jo je Janša poslal Trumpu, potem ko je ta izgubil volitve 2020 …

Začnimo pa z anekdoto, ki dokazuje, kako neumna in neuporabna je še vedno umetna inteligenca. Ko smo Grok prosili, naj nam za ilustracijo tega prispevka ustvari (izmišljeno) fotografijo srečanja med Janšo in Trumpom v Beli hiši, je umetna inteligenca po seriji povsem zgrešenih poskusov končno ponudila kolikor toliko realistično fotografijo, le da na njej ob Trumpu v Ovalni pisarni ni stal Janez Janša, temveč izraelski premier Benjamin Netanjahu …

X

Janševi nasprotniki se bodo ob tem zakrohotali, češ da lažna fotografija v resnici ni daleč od resničnosti; prvak opozicije in morebitni bodoči predsednik slovenske vlade je po svojem prepričanju in dejanjih pravzaprav zelo podoben Benjaminu Netanjahuju. Oba sta trmasta avtoritarca, ki si ne pustita svetovati in ju je zelo težko o čem prepričati.

Kako pomemben je Trump za Janšo

Vendar pa so bolj kot morebitne podobnosti med Netanjahujem in Janšo pomembne njune razlike. Prva in največja je ta, da je izraelski premier na oblasti, Janša pa bi se tja rad vrnil. Netanjahu ima poleg tega široko odprta vrata v Belo hišo in se lahko kadarkoli fotografira z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom.

Janez Janša tega privilegija nima – v bistvu se s Trumpom doslej še nikoli ni srečal. Niti neuradno ne, kljub nekaj poskusom mu to ni uspelo.

V nadaljevanju bomo poiskali odgovor na vprašanje, ki bo v naslednjih tednih precej aktualno, saj je podoba ameriškega predsednika v Sloveniji – podobno kot drugod v Evropi – vse bolj kontroverzna in vzbuja mešane občutke: Kako pomemben je lahko Donald Trump za volilni uspeh Janše in SDS?

Profimedia

Ko govorimo o Trumpu, govorimo o politiku, ki bolj kot povezuje deli. To spoznanje se je še okrepilo v zadnjem letu, ko se je človek, ki še vedno trdi, da so mu leta 2020 ukradli volitve, zmagoslavno vrnil v Belo hišo, potem ko je prepričljivo potolkel svojo demokratsko nasprotnico Kamalo Harris.

Tudi Janez Janša, ki mu je Robert Golob spomladi 2022 prepričljivo odnesel zmago na volitvah, lahko 22. marca računa vsaj na relativno zmago, če ne celo na mandatarstvo. Ankete namreč desnemu polu, kjer je Janša vrhovna avtoriteta, dajejo nekaj upanja, da sanje o »novi slovenski pomladi« niso mrtve.

Do 22. marca je vseeno še nekaj tednov in v tem času se lahko zgodi marsikaj. Na kakšen način bi lahko Janez Janša svojo prednost zmanjšal in si zapravil možnost, da se še četrtič povzpne na čelo vlade?

Ali mu pretirano naslanjanje na Trumpa res bolj škodi kot koristi? Kakšne posledice bi bile zanj in za SDS, če se mu v prihodnjih tednih le uspe nekako »slikati« s Trumpom? In končno, kakšen vpliv imajo sploh Združene države na slovensko politiko – pozitiven ali negativen?

Bi Janša uvedel slovenski ICE?

Pri analizi razmerja med Janšo in Trumpom izhajamo iz treh dejstev: (1) da ne gre za oseben, pač pa za politično-svetovnonazorski odnos, (2) da je antiamerikanizem v slovenski politiki še vedno prisoten in (3) da tako Janša kot SDS v predvolilni kampanji vse pogosteje uporabljata podobno ostro retoriko in celo predlagata sorodne rešitve kot Trump v svoji predsedniški kampanji.

Naša uvodna dilema je, ali Janši navezava na Trumpa zgolj koristi ali mu lahko tudi škodi. Gotovo je nekaj področij, kjer se slovenska desnica močno naslanja na trumpizem, kot imenujemo politično smer ameriškega predsednika, ki ni vedno identična s programom in načeli Republikanske stranke.

X

Zagovarjanje nacionalnih interesov, krepitev tradicionalnih vrednot in boj proti t. i. kulturnemu marksizmu, kar je drugo ime za t. i. prebujensko ideologijo (woke), so zagotovo tudi del Janševe predvolilne agende.

Nobenega dvoma ni, da osrednji del Janševe volilne baze, torej trd(n)o jedro SDS, v popolnosti podpira takšno retoriko in da nima nič proti temu, če bi Janša med kampanjo večkrat citiral Trumpa kot avtoriteto.

Žan Mahnič, vplivni strankin poslanec, ki je bil v zadnjem Janševem premierskem mandatu (2020–2022) njegov svetovalec za nacionalno varnost, lani pa je bil z evropskim poslancem SDS Brankom Grimsom tudi na Trumpovi inavguraciji, je minuli teden med poslanskimi vprašanji predsedniku vlade Robertu Golobu, ko je šlo za vprašanje ilegalnih migracij, mirno navrgel, da bo SDS, ko bo vodila vlado, po ameriškem vzoru uvedla ICE, torej zloglasno policijo za odkrivanje, pregon in deportacije ilegalnih priseljencev, ki je zaradi pobijanja civilistov v Minneapolisu (Minnesota) sprožila ogorčene proteste po vseh Združenih državah.

Janša se doslej sicer ni neposredno izpostavljal s tako radikalnimi zamislimi, vendar skoraj ne more biti dvoma, da se z Mahničem potihem ne bi strinjal. Človek, ki je Trumpu čestital za zmago na volitvah 2020 in ga kasneje zagovarjal med sodnimi spori glede izida volitev, premore dovolj populizma, da bi ga navdušil trumpizem.

Robert Balen

Po Trumpovi zmagi na volitvah 2024 je bil namreč Janša jasen: Trumpova zmaga je zgodovinska, prinaša upanje za mirnejši svet, močnejši Nato in boj proti »wokeizmu«. Morebitni bodoči slovenski premier je tudi molil za Trumpa, ki bi bil skoraj žrtev atentata, kritiziral njegovega predhodnika Joeja Bidna in se veselil zmage »zdrave pameti«.

Kdo je v resnici izvolil Trumpa

Še enega momenta, ko gre za Trumpovo zmago, ne gre spregledati. V Evropi, kjer so socialdemokrati že dolgo salonski levičarji, pravih delavskih strank pa ne vidimo več, pozabljamo, da je Donald Trump zmagal (tudi) zato, ker je na svojo stan dobil milijone ameriškega nižjega srednjega razreda, posebej pa delavski razred.

Ta del ameriške populacije, ne glede na vse besede o svobodi in demokraciji v Ameriki in »svetilniku demokracije« za preostanek sveta, ni imel nič od svoje države: ostali so sami, pozabljeni in drugorazredni, če uporabimo nam znano prispodobo.

Evropski populisti – in z njimi tudi slovenska desnica, sploh SDS, ki je Trumpa najbolj posvojila – očitno še niso dojeli, kdo je izvolil Donalda Trumpa; ne orožarski ali naftni lobi, še manj Wall Street ali bankirji. Trumpa je na oblast pripeljal delavski razred, pri tem pa so mu asistirali tehnološki velikani, ki nujno potrebujejo množice uporabnikov.

X

Kaj bi to spoznanje lahko pomenilo za naše volitve, sploh ob naraščajočih trenjih med podjetniškim sektorjem in vlado? Če imamo pred očmi revolt med člani Slovenskega poslovnega kluba (SBC), ki ga je sprožil njihov zdaj že nekdanji predsednik Joc Pečečnik z javno podporo Golobovi vladi, je vse skupaj še bolj intrigantno; vodilna vladna stranka se poskuša dobrikati tako delodajalcem (poslovno okolje, davki ipd.) kot tudi delavcem (božičnica, participacija pri dobičku podjetja itd.), medtem ko skuša SDS s terensko kampanjo »od vrat do vrat« nagovoriti slehernika neposredno in si s tem ustvariti prednost pred 22. marcem.

Če se bo Janša v nadaljevanju kampanje distanciral od mainstreama evropske politike o nujnem oboroževanju in milijardnih investicijah v orožje zaradi domnevne ruske grožnje, lahko na svojo stran dobi tudi razočarane volivce, ki bi sicer na volilno nedeljo ostali doma.

Antiamerikanizem nekoč in danes

Zagotovo pa bo del predvolilne agende slovenske desnice t. i. ekstremistična levičarska ideologija, proti kateri se borita Janša in SDS, ki v Trumpu na tem področju vidita moralno in politično avtoriteto.

Vprašanje je le, koliko volilnega telesa deli podobne poglede in se mu zdi normalno, če prvak opozicije podpira politiko ameriškega predsednika – in to celo glede tako občutljivih vprašanj, kot je prihodnost zveze Nato, Grenlandije in konec koncev tudi glede miru v Ukrajini.

Vendar pa med Trumpovimi in Janševimi pogledi na mednarodna vprašanja ni takšne skladnosti kot pri ideoloških vprašanjih. Janša, denimo, je glede Ukrajine že od vsega začetka na strani žrtve, bil je tudi pobudnik in eden izmed treh srednjeevropskih premierjev, ki so marca 2022 z vlakom potovali v Kijev in s tem prinesli nekaj upanja napadeni državi.

Trumpovo paktiranje s Putinom zagotovo ni nekaj, kar bi bilo v skladu z Janševimi dosedanjimi pogledi. Razhajanja, čeprav manjša, so tudi glede Nata in Grenlandije.

X

O tem je Janša posredno spregovoril na več javnih tribunah, ko je komentiral odnos med Evropo in Ameriko, posebej v luči zaostrovanja na Arktiki. Njegova ocena mednarodne politike v obdobju Trumpove doktrine »Najprej Amerika« se ne glede na kritike zdi trezna in realistična.

Na tem področju je bil Janša vedno precej pred konkurenco, sploh ko gre za privržence politike neuvrščenosti, ki jih zadnja leta ni tako malo.

Starejši in ruralni del volilnega telesa seveda nimata težav s Trumpom oziroma Janševim posnemanjem ameriškega predsednika. Novo je to, da so nad njim navdušeni tudi najmlajši volivci, povsem zaradi vpliva družbenih omrežij; zanje je Trump pač »frajer«.

Ostaja precej številna skupina urbanih, vendar ne levo usmerjenih volivcev, ki sicer niso tipično protiameriško usmerjeni, a po drugi strani tudi ne delijo navdušenja nad populistično retoriko. Zanje je Trump v najboljšem primeru zmešani samoljubnež, ki nima pojma o mednarodnih odnosih.

Preveliko približevanje njegovi agendi je zanje nesprejemljivo, zato lahko Janša, če bo glede Trumpa deloval preveč prijateljsko, izgubi njihovo podporo. Trump kot sinonim polarizacije je v očeh sredinskih, trenutno tudi še večinoma neopredeljenih volivcev, preveč problematičen, da bi vzbujal simpatije.

Če bi se Janša še uradno srečal z njim, kar je na drugi strani velika želja trde desne frakcije v SDS (Branko Grims, Žan Mahnič itd.), bi skoraj izgubil podporo tega dela volilnega telesa.

V čem sta si Janez in Donald podobna

Janševa zmaga na volitvah bi bila prepričljivejša, če bi se na predvolilnih soočenjih in nastopih izogibal pretiranemu poudarjanju svoje naklonjenosti do ameriškega predsednika. Resnici na ljubo je treba povedati, da imata kar nekaj skupnih lastnosti, čeprav si značajsko nista tako blizu.

Vsekakor ju povezuje ljubezen do družbenih omrežij, na katerih veselo obračunavata s političnimi nasprotniki in mediji. Janša je do leta 2022 to pogosto počel tako radikalno, da si je prislužil tožbe in zaradi zmerjanja dveh novinark z odsluženima prodajalkama ljubezni na sodišču kasneje tudi izgubil.

Profimedia

Prav ta vehementni odnos do medijev in civilne družbe, nevladnikov, kar je še ena skupna bolečina Trumpa in Janše, je nekdanjega premierja drago stal na zadnjih volitvah. Če se je iz lastnih napak kaj naučil, bo tokrat bolj ločeval med tistim, kar sporoča svojim volivcem, ki jih populizem ne moti, in vsem ostalim, sploh tistim, ki se še niso dokončno odločili, komu dati glas 22. marca.

Po javnomnenjskih raziskavah vodja opozicije, ko gre za pozitiven odnos do Trumpa, hodi po tankem ledu, saj približno polovica Slovencev ameriškega predsednika ocenjuje izrazito negativno, preostanek pa mu je bodisi naklonjen bodisi o njem nima svojega mnenja. Ostane še uvodna dilema, povezana z vprašanjem, ali Janši naveza s Trumpom lahko škoduje na volitvah – in odgovor je presenetljivo dvoumen.

Lahko mu škoduje, vendar ne odločilno oziroma tako konkretno, da bi zaradi tega izgubil volitve. Ker je Janša tudi preračunljiv, če je treba, verjetno iz previdnosti ne bo pretirano poudarjal Trumpovih pozitivnih lastnosti, saj bi s tem svojim nasprotnikom dajal kost za glodanje. Poleg tega, in to so nazadnje dokazale že evropske volitve 2024, Slovencev tuji problemi in mednarodna politika prav dosti ne ganejo.

To pomeni, da manj ko bo predvolilna kampanja »mednarodno« obarvana, večjo prednost bo imel Janša, kajti zaradi notranjepolitičnih zgodb (Golobove težave s KPK in morebitna sodna preiskava, neenotnost levega bloka, hudo nezadovoljstvo podjetnikov, užaljeni nevladniki ipd.) je kot vodja opozicije avtomatično v boljšem položaju od vladnih strank.

Od Trumpa juniorja do Milorada Dodika

Dejstvo je, da se Janez Janša z Donaldom Trumpom še nikoli ni srečal. In zanj bi bilo verjetno res bolje, da se do 22. marca tudi ne. Vseeno pa je bil JJ zadnje desetletje med njegovimi največjimi podporniki v Evropi oziroma v Evropski uniji.

Ne le, da mu je pred petimi leti čestital za zmago na volitvah, ki jih je Trump uradno izgubil, pač pa je Janša ameriškemu predsedniku doslej izkazoval nedvoumno naklonjenost in spoštovanje v svojih javnih nastopih in na družbenih omrežjih, posebej na X. Posledično so ga nekateri mediji primerjali s Trumpom, pojavile so se celo neposrečene primerjave, češ da je Janša slovenski Trump.

Janša je bil sicer leta 2016 na republikanski konvenciji v Clevelandu, kjer je Donald Trump dobil svojo prvo nominacijo za predsednika ZDA, vendar do srečanja med njima ni prišlo.

Sašo Radej

Celo z Melanio Trump, ki jo je poskušal dobiti, se mu ni uspelo rokovati. Naslednja priložnost bi bila lahko pod okriljem Mednarodne zveze za demokracijo (IDU), povezave konservativnih in krščanskodemokratskih strank.

Nekaterih njenih dogodkov se Janša zadnja leta udeležuje; 8. decembra 2022 je kongres potekal Washingtonu, kjer je Janša – tudi v vlogi bivšega premierja – nastopil kot eden izmed govornikov (o vojni v Ukrajini, ruski agresiji in potrebi po obnovi mednarodnega prava).

V Washingtonu se je Janša takrat srečal z Rudyjem Giulianijem, Donaldom Trumpom mlajšim in še nekaterimi vidnimi republikanci. Trumpa na dogodku sicer ni bilo.

Ob IDU obstaja tudi Conservative Political Action Conference ali CPAC, katere konferenca je bila konec februarja 2022 na Floridi. Dogodka se je udeležil tudi Trump, ne pa tudi Janša.

Med tujimi govorci je blestel madžarski premier Viktor Orban, ki so ga predstavili kot nekakšnega evropskega politika novega kova. Pač pa je Janša prišel na madžarski CPAC maja 2022 v Budimpešti, kjer je bil med govorci, Trump pa je evropske konservativce pozdravil prek videopovezave.

Janša je bil reden gost na Madžarskem, lani je tam govoril o družini, suverenosti in t. i. woke ideologiji. Kot vidimo, gre za teme in področja, ki v slovenski politiki načeloma niso ravno osrednje teme, Janša pa se je fotografiral tudi z Miloradom Dodikom in Aleksandrom Vučićem, torej politikoma, ki v Sloveniji ne vzbujata ravno velikega občudovanja.

Vseeno pa je zdaj že bivši voditelj Republike Srbske in velik prijatelj Zorana Jankovića lani, ko je bil ogorčen zaradi poteze slovenske leve vlade, ki ga je razglasila za nezaželeno osebo v Sloveniji, pozval slovenske Srbe, naj na prihodnjih volitvah za vsak primer raje volijo – Janšo. V politiki se zavezništva hitro spreminjajo.

Nosilec materialnih avtorskih pravic in avtor oba izrecno prepovedujeta kakršnokoli reproduciranje tega članka tudi za kakršenkoli namen spremljanja medijskih objav.