Predsednica države Nataša Pirc Musar se mu je elegantno odrekla, ker naj bi obstajali »določeni zadržki«, zaradi katerih dr. Keršmanc ne bi bil primeren za to funkcijo. Njen pooblaščenec mu je diskretno namignil, da »ne bo šel skozi« in da mu predsednica s tem, ko bo predlagala drugega kandidata, želi prihraniti »giljotino« v parlamentu.

Kaj točno naj bi bilo narobe s kazenskim sodnikom iz Ljubljane, ki se predstavlja kot velik zagovornik svobode izražanja in ki pravi, da podpira pravici žensk do splava in do svobodnega odločanja o rojstvu otrok? Odgovor bi moral biti ključen za odločitev predsednice.

Ste že uganili, kje so ga čakali? Pri vprašanju splava. Prvi je kamen vrgel Inštitut 8. marec, ki je Keršmancu očital, da ne podpira pravice žensk do splava. Zaradi tega sta poslanski skupini Levice in Socialnih demokratov kandidatu takoj odrekli podporo, kar je omajalo tudi predstavnike Svobode, zato je Keršmanc v trenutku postal »neprimeren« za funkcijo ustavnega sodnika.

In posledično je predsednica države našla zamenjavo v Marku Starmanu, ki naj bi bil sicer ves čas njen tihi kandidat, tudi za varuha človekovih pravic, pa doslej ni dobil zadostne podpore. Za Starmana, ki bi mu levi radikalci lahko očitali »neprimernost«, ker je sin pokojnega Demosovega veljaka Danijela Starmana, je Keršmanc prišel kot naročen: odprl mu je vrata na Beethovnovo.

A v tem postopku bolj kot zakulisno mešetarjenje Nataše Pirc Musar izstopata vloga in vpliv Nike Kovač oziroma njenega Inštituta 8. marec. Če je pri kandidatu za ustavnega sodnika res našla dokaze, da je nasprotnik splava, potem bi pričakovali, da jih predstavi, Keršmanc pa ima možnost, da nanje odgovori.

Kar pa se ni zgodilo. Namesto tega smo videli linč sodnika, ki se je posipal s pepelom, češ da je svetovnonazorsko tako ali tako agnostik in da je, ojoj, nekaj let obiskoval škofijsko gimnazijo.

Če je to, da je hodil na škofijsko gimnazijo – mimogrede, tudi hčerka aktualnega predsednika vlade jo je obiskovala v Vipavi –, razlog, da se nad kandidatom za ustavnega sodnika izvede politični in medijski pogrom, pri čemer mu ni dana niti pravica do zagovora oziroma obrambe, potem smo dejansko nizko padli.

Nekoč, ko je obstajal verbalni delikt in je bila vera prepovedana, je oblast za določene ljudi uporabljala besedno zvezo »politično neprimerni«. Danes se reče »svetovnonazorska neprimernost«, pri čemer iz klobuka skoči prvi možni »argument«. Ker se Nika Kovač uspešno bori za splav na evropski ravni, kar je hvalevredno, je postala vrhovna avtoriteta tudi pri odločanju in določanju primernih in neprimernih kandidatov za ustavne sodnike.

Res je, tako nizko še nismo padli – in ustavno sodišče, ki je zdaj kadrovsko popolnjeno, še nikoli v svoji več kot tridesetletni zgodovini ni bilo tako svetovnonazorsko nagnjeno v eno stran. Da ne ugibamo, kje je končal liberalni duh tega sodišča. Pod giljotino očitno.

Nosilec materialnih avtorskih pravic in avtor oba izrecno prepovedujeta kakršnokoli reproduciranje tega članka tudi za kakršenkoli namen spremljanja medijskih objav.