Golob in Mesec »mlatita s tujim k… po koprivah«
Bolj kot sami delavci in njihove plače Goloba in Mesca skrbi, da Levica ne bi prestopila parlamentarnega praga.
Drži, da je z minimalno plačo, ki trenutno znaša 930 evrov neto (s plačilom obveznega zdravstvenega prispevka in dajatve za dolgotrajno oskrbo 887 evrov) oziroma 1277 evrov bruto, izjemno težko preživeti.
Ne bo bistveno lažje niti po njenem dvigu na 1000 evrov neto oziroma 1482 evrov bruto, kar je na predlog ministra za delo in socialo ter sokoordinatorja Levice Luka Mesca potrdila vlada. Skladno s tem bosta višja tudi regres in božičnica: prvi v istem znesku kot bruto minimalna plača, druga pa v polovici tega zneska.
Problem je način, kako se je tega lotila vlada. Svoje predvolilne obljube je preložila na pleča delodajalcev, ki bodo morali izplačevati višje minimalne bruto plače. Razliko med dosedanjo in novo minimalno plačo ne bo pokril proračun, saj se država ni odpovedala obdavčitvi.
Če bi imeli v koaliciji poštene namene, bi znižali obdavčitev plač vsaj toliko, da bi se neto minimalna plača zvišala ob istem bruto znesku. Posledice tega so lahko negotove: če bodo delodajalci začeli odpuščati delavce, potem jim je vlada naredila medvedjo uslugo.
Na to je opozoril tudi prvak NSI Jernej Vrtovec, ki predlaga dvig splošne davčne olajšave na 8000 evrov, kar bi minimalno plačo zvišalo na 1150 evrov. Če vlada takoj po volitvah ne bi razveljavila zakona o dohodnini, ki ga je sprejela prejšnja, Janševa vlada, bi minimalna plača po Vrtovčevih besedah že zdaj znašala 1022 evrov.
Da ne bo nejasnosti, toliko bi delavec dobil v svoj žep. Seveda bi bile višje vse plače, ne le minimalna. Desnica ni edina, ki je razveljavitev prejšnje davčne reforme označila za napako. Tudi prvak SD Matjaž Han je večkrat samokritično priznal, da je bila to napaka njihove koalicije.
Celo premier Robert Golob je obljubil, da bodo razbremenili delo, ki je v Sloveniji glede na podatke OECD preveč obremenjeno, po drugi strani pa bolj obremenili premoženje. Zgodilo se ni nič. Največji dosežek Golobove vlade je bila plačna reforma v javnem sektorju, s katero so vsem javnim uslužbencem, vključno z najvišjimi javnimi funkcionarji, povišali plače.
Vsi drugi pa naj se sami znajdejo oziroma zanje poskrbijo delodajalci. Še božičnico so morali oni plačati, čeprav je za to, da se plače niso dvignile, odgovorna koalicija, ki je razveljavila zakon o dohodnini. Naj mi bralci ne zamerijo, če uporabim vulgarne besede, ampak Golob in Mesec »mlatita s tujim k… po koprivah«. Bolj kot sami delavci in njihove plače ju skrbi, da Levica ne bi prestopila parlamentarnega praga.
Nosilec materialnih avtorskih pravic in avtor oba izrecno prepovedujeta kakršnokoli reproduciranje tega članka tudi za kakršenkoli namen spremljanja medijskih objav.