Pred dobrimi osmimi meseci, 8. maja 2025, je po štirih krogih glasovanja bel dim nad Sikstinsko kapelo naznanil izvolitev novega papeža. Kardinalski zbor je ameriškemu kardinalu Robertu Francesu Prevostu namenil najmanj 89 od 133 glasov.

Ob 19.23 je Leon XIV. stopil na balkon cerkve sv. Petra in pozdravil množico: »Mir naj bo z vami vsemi!« V petek, 16. januarja, je na obisku ad limina sprejel osem slovenskih škofov. Papež čedalje bolj neposredno nasprotuje politiki in ukrepom ameriškega predsednika – doma in v svetu.

Za Leona XIV. je bil obisk slovenskih škofov prvi ad limina Apostolorum, zato je po njihovem prihodu v Apostolsko knjižnico papež dejal, da »pišemo zgodovino«.

Profimedia

Škofje niso mogli vedeti, kako natanko bodo v tednu dni potekala številna delovna srečanja. Več kot dvajset jih je bilo v vatikanskih dikasterijih (uradih), pa tudi na sodiščih in ne nazadnje na generalnem tajništvu sinode. Povabili so papeža v Slovenijo, gotovo bo ob prvi priložnosti tudi država obnovila povabilo.

Bo prepričal novodobne barbare?

Papež je osmerico škofov spodbudil k več bratske pozornosti. Koprski ordinarij Peter Štumpf je v komentarju po obisku priznal, da imamo tudi svoje težave: »Kadrovsko in strokovno smo precej šibki ter premalo povezani in strnjeni.«

Papež jih je zato spodbudil, da bolj sodelujejo med seboj, k veselju in odgovornosti do apostolske službe in iskanju načinov, kako biti bližje drug drugemu. Škofje so dobili nekaj ustnih priporočil, prejeli bodo še pisna.

Če je prvi Leon prepričal Atilo in njegove Hune, naj ne zrušijo Rima, bo naš novi Leon znal po besedah škofa Štumpfa prepričati novodobne barbare, ki načenjajo normalnost in varnost tega sveta, naj se ustavijo. »Močno sem prepričan, da mu bo uspelo. Bog ga je zato izbral in poslal.«

Papež se z ameriškim predsednikom še ni srečal, to za zdaj tudi ni načrtovano. Donald Trump je bil sicer vzgojen v prezbiterijanski veri, se še pred desetletjem imel za protestanta, od leta 2020 pa se ima za nedenominacijskega kristjana in torej ne pripada nobeni posamezni krščanski Cerkvi. Njegova soproga Melania je katoličanka, krščena je bila leta 1970 v župnijski cerkvi na Raki blizu Krškega.

Leon/Lev simbolizira vrnitev k trdnosti in odgovornosti

Šestega januarja je 70-letni papež ob kratki molitvi zaprl sveta vrata bazilike sv. Petra v Vatikanu in zaključil jubilejno leto Katoliške cerkve, ki ga je decembra 2024 odprl papež Frančišek.

S tem, ko je sklenil dogodke, ki jih je načrtoval njegov predhodnik, je simbolno začel tudi pot svojega pontifikata. Njegovo ime (Leon/Lev) simbolizira vrnitev k trdnosti in odgovornosti.

Profimedia

Že naslednja dva dneva so se kardinali zbrali na izrednem konzistoriju. Papež ga je sklical, da bi šel naproti želji, izraženi na konklavu, po več stikih z njimi.

Vnovič se bodo srečali junija in nato vsako leto za tri do štiri dni. Gre torej za sinodalno metodo dela, ki jo bo še utrdil in v kateri ima veliko vlogo načelo subsidiarnosti.

Za prvi konzistorij so kardinali izbrali (dnevnega reda jim ni vsilil papež) dvoje tem: evangelizacijo (misijonstvo) v današnjem svetu ter sinodalnost. (Naslednjič bodo tudi bogoslužje in reformo rimske kurije.) Pozornost je najprej pritegnilo dvajset okroglih miz, na katerih je vsak kardinal na kratko predstavil svoja stališča.

Daljši odmori za kavo

Kardinale je navdušila »nova odprtost«. Papež jih je predvsem poslušal. V izjavah so Leona XIV. opisali kot človeka, ki se rad pošali, nasmeje, zna pomiriti svoje sogovornike.

Presenetilo jih je, da si je zapisoval, kar mu je bilo rečeno, in pozorno poslušal. »V bistvu je bil to tudi za nas način, da smo ga malce preučili in ga videli v manj formalni podobi – in to je lepo,« je dejal eden neimenovanih kurijskih kardinalov.

Profimedia

Med odmori za kavo (ti so bili daljši, da so se lahko neformalno družili) je papež po informacijah dobro obveščenih pristopal k tistim, za katere se ve, da so bili kritični do prejšnjega pontifikata – sporočilo, da v njegovi Cerkvi nihče ni izključen. Gradi zaupanje med kardinali, ki ga bo še kako potreboval, ko bo skušal uveljaviti spremembe in tudi kakšno finančno reformo.

Če strnemo papeževe besede, ki jih je izrekel, preden se je kardinalski zbor razšel: Cerkev naj ne gleda le nase, ampak ostaja misijonarska.

Razlog njenega obstoja ni za kardinale, škofe ali duhovnike, temveč za oznanjevanje evangelija; sinoda in sinodalnost je drug izraz »iskanja, kako biti misijonarska Cerkev v današnjem svetu«.

Kardinale je prosil, naj se proces ne prekine z zaključkom zasedanja; druge teme niso odrinjene, ostajajo vprašanja, ki jih je treba še obravnavati, vsakdo pa se lahko počuti svobodnega, da komunicira z njim ali z drugimi.

Na podlagi sklepov sinode o sinodalnosti bo konzistorij obravnaval konkretne spremembe kanonskega prava, ki bi omogočile večjo udeležbo laikov pri odločanju oziroma soudeleženosti.

Razprava o tem, katere urade v Vatikanu in v škofijah bi lahko v prihodnje vodili laiki (vključno z ženskami), ne da bi to zahtevalo duhovniško posvečenje.

Umirjen skrbnik Frančiškove dediščine

Papež uveljavlja kolegialni stil cerkvenega upravljanja, kombiniran s frančiškansko pastoralno bližino; z veliko dialoga, razločevanja, ki naj ne bi bilo omejeno na dogodke, ampak bo bolj strukturirano. Po slogu se Leon zelo razlikuje od Frančiška, vendar gre za podobnost v učenju in prioritetah.

Velja, da papež predstavlja pomembno nadaljevanje prejšnjega pontifikata. Po besedah profesorja FDV Boštjana Udoviča se potrjuje, kar je zapisal ob njegovem imenovanju, da bo umirjen skrbnik Frančiškove dediščine.

Ne glede na pastoralno odprtost, značilno za prejšnjega papeža, so nekateri opazili, da je v svojih izjavah o temeljnih vprašanjih nauka (denimo o naravi družine in zakona) bolj neposreden in nedvoumen kot njegov predhodnik. To vnaša določeno mero gotovosti pri bolj konservativnih krogih Cerkve.

Vatican Media

Kot je dejal predsednik Slovenske škofovske konference novomeški škof Andrej Saje za nacionalni radio, so v Vatikanu pogosto slišali mnenja, da deluje umirjeno in premišljeno. »Pri papežu Frančišku se je kaj lahko zgodilo tudi čez noč, ko o tem niti njegovi bližnji sodelavci niso vedeli.

O krajšem postopku ugotavljanja ničnosti zakonske zveze, denimo, razen štirih ali petih ljudi ni vedel nihče drug.« Kot športnik je dolgoprogaš in povrh diplomirani matematik; ne bo popravljanja smeri – metodični analitični pristop in nato delovanje.

Njegova drža poslušanja po Sajetovih besedah pomeni spoštovanje in sprejemanje, želi se vživeti v sogovornika, poglobiti odnos z njim.

Vrnitev v Apostolsko palačo

Papež Leon XIV. vrača nekatere prakse pred Frančiškom. Tako bo znova obhajal mašo Gospodove večerje z obredom umivanja nog v baziliki sv. Janeza Lateranskega, katedrali rimskega škofa. Papež Frančišek je popoldne velikega četrtka preživel zunaj stolnice in obhajal obred v kazenskih zavodih.

Podobno se je odločil glede duhovnih vaj rimske kurije, ki bodo zadnji teden v februarju potekale v Apostolski palači. Frančišek jih je raje pripravil v Casa Divin Maestro, za kar je bilo potrebno kar precej logistike.

Z vrnitvijo duhovnih vaj v Apostolsko palačo, kamor se tudi sam dokončno seli (stanovanja v tretjem nadstropju so bila potrebna temeljite obnove), naj bi se ohranil njihov bistveni značaj tišine, molitve in zbranosti.

Vatican Media

Poznavalci Vatikana pravijo, da stabilnost bivanja spodbuja bolj urejen ritem življenja, več osebnega miru in globljo osredotočenost na službo duhovnega vodstva vesoljne Cerkve.

To odraža tudi drugačen način upravljanja, papežu gre za treznost, osrednjo vlogo cerkvenih krajev in preoblikovanje vezi med rimskim škofom in njegovo škofijo.

Palačo si bo delil s svojimi tesnimi sodelavci, vključno s svojim tajnikom, kar odraža njegov slog skupnostnega življenja, ki ga je gojil kot avguštinec. Bližajoča se selitev velja za simbolen trenutek njegovega pontifikata: združil bo vatikansko tradicijo s sodobnim, bolj kolegialnim načinom vodenja.

Kritika sile za uveljavljanje prevlade

Če so privrženci ameriškega predsednika novega papeža še videli kot zaveznika po napetem odnosu s svojim predhodnikom Frančiškom (Trumpa je enkrat označil za »nekristjana«, ker je zgradil zid na meji z Mehiko), zdaj spoznavajo, da zaradi njih Leon ne bo spremenil cerkvenega nauka.

Papežev nagovor veleposlanikom, akreditiranim pri Svetem sedežu, 9. januarja, teden dni po ameriški akciji v Venezueli, je močno odmeval.

»Diplomacijo, ki spodbuja dialog in si prizadeva za soglasje vseh, nadomešča diplomacija sile posameznikov ali skupin zaveznikov. Vojna je spet v modi in vojna vnema je v polnem razmahu,« je dejal in izpostavil, da je bilo v mednarodni politiki kršeno načelo, uveljavljeno po drugi svetovni vojni, ki državam prepoveduje uporabo sile za kršenje meja drugih držav.

Papež seveda Washingtona ni posebej omenjal, je pa obsodil način, kako države uporabljajo silo za uveljavljanje svoje prevlade po vsem svetu, s čimer spodkopavajo mir in mednarodni pravni red po drugi svetovni vojni.

Nekaj dni po skoraj 45-minutnem nagovoru veleposlanikom so se na papeža brž navezali ameriški kardinali Blase Cupich iz Chicaga, Robert McElroy iz Washingtona in Joseph Tobin iz Newarka.

Profimedia

Opozorili so, ne seveda v imenu škofovske konference, da se je brez moralne vizije razprava o zunanji politiki Washingtona pogreznila v polarizacijo, strankarstvo ter ozke gospodarske in socialne interese.

Pri tem so kardinali v izjavi navedli Venezuelo, Grenlandijo in Ukrajino. Ta žarišča, so zapisali, izpostavljajo temeljna vprašanja o uporabi vojaške sile in pomenu miru, pa tudi zmanjšanja mednarodne pomoči Trumpove administracije.

Trump: »Omejuje me le moja morala«

Trije kardinali so v izjavi še zapisali, da so ti dogodki skupaj sprožili »najglobljo in najbolj pekočo razpravo o moralnih temeljih ameriških dejanj v svetu od konca hladne vojne«.

Njihov glavni cilj ni bil kritizirati administracijo, temveč spodbuditi ZDA, da si povrnejo moralni ugled v svetu z zunanjo politiko, ki je etično vodena in si prizadeva za skupno dobro.

Namestnica tiskovnega predstavnika Bele hiše Anna Kelly je posredno na ta izziv vodilnih ameriških katoliških kardinalov, ki pozivajo Trumpovo administracijo, naj v zunanji politiki uporablja moralni kompas, med drugim zatrdila, da je »zunanja politika predsednika Trumpa nedvomno moralna«.

Kellyjeva je tudi zatrdila, da je zaradi Trumpovih dejanj svet varnejši in stabilnejši. Ko so Trumpa v začetku leta vprašali o mejah njegove moči za globalno delovanje, je predsednik odgovoril po ničejansko, da ga omejuje le »moja lastna morala«, in dodal, da »ne potrebujem mednarodnega prava«.

Profimedia

Po lanski kritiki politike do priseljencev je to druga izjava vrha Katoliške cerkve ZDA proti Trumpovi politiki. Novembra je katoliška škofovska konferenca obsodila množične deportacije migrantov in njihovo diskreditacijo v javnem diskurzu.

Papež Leon XIV. je v odgovoru na vprašanje ameriškega novinarja spomnil na merilo moralne skladnosti: tisti, ki se imajo za zagovornike življenja in nasprotujejo splavu, a hkrati podpirajo smrtno kazen ali sprejemajo nehumano ravnanje z migranti, na koncu izvotlijo svoje prepričanje, da so resnično zagovorniki življenja.

Papež v obrambo Evrope

Spomnimo, da papež Frančišek ni kazal kakšnega večjega razumevanja za Evropo; ne glede na to, da mu ju šlo za prebuditev Evrope, jo je v Evropskem parlamentu na začetku pontifikata označil za postarano, utrujeno, celo neplodno.

Dobrih deset let pozneje je v intervjuju za bruseljski Politico Trump Evropo označil za »razpadajočo« skupino držav (omenjal je njen civilizacijski zaton), njene voditelje pa za »šibke«.

Papež Leon XIV. se je čutil dolžnega, da se z njim javno ne strinja – četudi ga ni omenjal z imenom: »Izjave, ki so bile izrečene o Evropi, tudi v nedavnih intervjujih, po mojem mnenju poskušajo razbiti tisto, kar menim, da mora biti zelo pomembno zavezništvo, danes in v prihodnosti,« je dejal papež. Vsi so razumeli, o kom govori.

Instrumentalna raba »življenja«

Na pohodu za življenje 23. januarja v Washingtonu je bil govornik podpredsednik ZDA J. D. Vance, šele drugi katoliški podpredsednik v zgodovini države.

Že lani je z govorom zbudil pomisleke glede na svoj politični profil in javni diskurz v primerjavi z avtentično katoliško vizijo obrambe življenja. Vance se je večkrat izrazil v tonu in na načine, ki jih je težko zaslediti v razvoju socialnega nauka Cerkve.

VATICAN MEDIA

V komentarju o umoru ženske med operacijo agentov službe za priseljevanje in carino (ICE) je Vance izjavil, da so ti »storili pravilno stvar«, in legitimiral uporabo sile. Večkrat je dejal, da je ukrepanje ICE proti nezakonitim migrantom na splošno pozitivno, ne da bi razlikoval med varnostjo, zakonitostjo in spoštovanjem dostojanstva osebe.

To je v nasprotju s tem, kar je jasno izjavil Leon XIV. v odgovoru na omenjeno vprašanje ameriškega novinarja, ko je zapuščal Castel Gandolfo. Papež je občutljiv za selektivno in instrumentalno rabo koncepta »življenja«, reduciranega na ideološki slogan.

V intervjuju z ameriško novinarko Elise Ann Allen je spomnil na izrabljanje liturgije in vere za politične cilje, pri čemer se verske simbole spreminja v propagandna orodja.

»Nisem videl nobenih papeževih izjav«

Portal Politico je v daljšem intervjuju pred dobrim mesecem spraševal ameriškega voditelja o papeževih kritikah njegove imigracijske agende. Odgovoril je diplomatsko, da ni videl »nobenih papeževih izjav«, vendar je »prepričan, da je prijeten človek«.

Omenil je tudi, da se je srečal s papeževim bratom Louisom, ki živi na Floridi, in ga opisal kot »resnega privrženca MAGA«.

Katoličani iz Trumpovega gibanja MAGA so bili navdušeni nad tem, da se je Katoliška cerkev odvrnila od Frančiška, ki so ga dolgo časa zasmehovali kot preveč naprednega. Zdaj naj bi mnogi menili, da Leon XIV. preveč posnema svojega predhodnika.

Oktobra je objavil prvo apostolsko spodbuda Dilexi te, »vzljubil sem te«, delo, ki ga je začel papež Frančišek na temo služenja ubogim, v katerih obrazu najdemo »trpljenje nedolžnih«.

Papež razkriva ekonomijo, ki ubija, pomanjkanje enakosti, nasilje nad ženskami, podhranjenost in izobraževalno krizo. Sprejema poziv papeža Frančiška za migrante in od vernikov zahteva, naj povzdignejo »glas, ki razkriva«, da bi bile »krivične strukture uničene z močjo dobrega«.

Vatican Media

Naj spomnimo, da je na pogreb papeža Frančiška prišlo več kot 140 predstavnikov držav, vključno z ameriškim predsednikom. Ko so Trumpa vprašali, ali bi na prihajajočem konklavu želel določenega naslednika, je odgovoril: »Rad bi bil papež.«

Na Truth Social je objavil svojo sliko v papeški obleki, ki je bila nato objavljena na računu X Bele hiše. Odziv ni bil spodbuden, a Trump je trdil, da so »katoličani to oboževali«.

Maša v stolnici in kosilo predsednika vlade

Izkušnje iz bolj ali manj oddaljene preteklosti in seveda tudi aktualna dogajanja v svetu potrjujejo, da Bele hiše ne zanima, kaj si misli, denimo, Francija in njen predsednik. Ni ji kaj dosti mar, kaj si misli Evropa. Retorično z nekaj cinizma bi se lahko vprašali, zakaj bi jih moralo zanimati, kaj si misli papež.

Pa vendar, Leonove kritike ameriške politike imajo večjo težo kot Frančiškove že zato, ker je prvi ameriški papež z dvojnim državljanstvom ZDA in Peruja. Ni ga mogoče odpraviti kot protiameriškega argentinskega levičarja, ker nič ne ve o ZDA, kot so puščice letele na Frančiška.

Je vendarle vplivnež, ki ga poslušajo v zadnji afriški vasi. Leon XIV. je, kot se je v pogovoru za Reporter lani spomladi izrazil Ivan Štuhec, vendarle človek globalnih izkušenj, dejansko je prvi resnično globalni papež.

Kaj si o Cerkvi na Slovenskem – tudi vse manjšem številu duhovnikov in s tem povezanimi organizacijskimi spremembami v Cerkvi – misli Kristusov namestnik na zemlji, so slovenski škofje izvedeli na triurnem pogovoru v Apostolski palači. (Lahko so se pohvalili, da je edini katoliški duhovnik na Grenlandiji Slovenec p. Tomaž Majcen, ki misijonari na Danskem.)

Sašo Radej

Tudi predsedniku vlade in Gibanja Svobode ni vseeno, kaj si pred volitvami mislijo in predvsem kaj govore vernikom slovenski škofje.

Robert Golob se je lani odzval vabilu in sodeloval pri maši za domovino. Kot pojasnjuje tiskovni predstavnik Slovenske škofovske konference dr. Gabriel Kavčič, so bili njeni člani že večkrat povabljeni na kosilo k predsedniku vlade, do kosila nedavno pa ni prišlo, saj so bili na predlagani datum škofje na obisku ad limina v Vatikanu.

Nosilec materialnih avtorskih pravic in avtor oba izrecno prepovedujeta kakršnokoli reproduciranje tega članka tudi za kakršenkoli namen spremljanja medijskih objav.

Reporter