Je idealna kombinacija multidisciplinarnega znanstvenika in svetovnega popotnika. Široko razgledan človek, ki razume vse bolj turbulenten svet geopolitike. V svojih pronicljivih analizah poveže preteklost, sedanjost in prihodnost. Njegove napovedi se skoraj vedno izkažejo za točne. Z njim smo se pogovarjal o novi svetovni ureditvi, ki je nastopila z drugim mandatom Donalda Trumpa.

Že dan pred Trumpovim govorom v Davosu ste pravilno napovedali, da Trump ne bo zavzel Grenlandije s silo, kar je ameriški predsednik, ki je pred tedni svet šokiral z izjavo, da bodo ZDA priključile Grenlandijo zlepa ali zgrda, v govoru na Svetovnem gospodarskem forumu nato tudi zagotovil.

Trump ima pamet in ima tudi dobre svetovalce. Glejte, kako je ustrezno rešil konflikt v Venezueli; tudi glede Irana je obotavljiv. Tudi če bo prišlo do ameriškega posredovanja v Iranu, si ne želi tja pripeljati sina bivšega šaha Reze Pahlavija, ampak bolj stavi na notranjo opozicijo.

Se pravi, da skuša urediti zadeve z domačimi akterji, podobno kot je bilo v Venezueli, kjer vidimo, da ni neke nevarnosti državljanske vojne. To je pri spremembi režima namreč vedno največja nevarnost. Tako je tudi pri Grenlandiji Trump umiril žogo in zagotovil, da se bo pogajal.

Tu je seveda nekaj pripomogla tudi simbolična evropska odzivnost. Dobro, tisto pošiljanje vojakov na Grenlandijo je zelo simbolično, ampak Evropa je, in to Trump razume, pomembna ekonomska sila.

Zamrznitev trgovinskega sporazuma z ZDA, s čimer je grozila EU, bi seveda enako prizadela tudi evropske potrošnike, ampak Trump, ki si v svoji novi strategiji razvoja ZDA prizadeva predvsem za ekonomsko korist, je morda to sporočilo evropskih zaveznikov vzel bolj resno.

Ne premierja Roberta Goloba ne zunanje ministrice Tanje Fajon ni v Davosu, je pa tam Nika Kovač. Smo mi res karikatura od države?

Če Nika Kovač predstavlja Slovenijo v Davosu, smo res karikatura od države. Podobna neumnost se je zgodila pred kratkim, a ne vem, koliko je bilo to v medijih izpostavljeno, namreč, ko je gospa Golobova francoskega predsednika Macrona vozila naokoli.

Mislim, da je bila takrat že poročena, toda žena predsednika vlade nima nobenih državnih pooblastil. Se pravi, to je bil velik diplomatski kiks.

Podoben diplomatski kiks si večkrat privošči še soprog predsednice države, ki tudi nima nobenih pooblastil, pa večkrat zganja razne diplomatske zadeve, recimo, ko na obisk vabi žene predsednikov držav.

Spet velika neumnost je bila, ko je tik pred izvolitvijo Donalda Trumpa premier Golob podprl Kamalo Harris, čeprav se je že vedelo, da bo izgubila. Tako da je kiksov slovenske diplomacije kar nekaj.

Zakaj si Trump sploh želi ta največji kos ledu na svetu, kot pravi Grenlandiji, ki jo je v Davosu večkrat zamenjal za Islandijo?

Pred kratkim sem bil na podobnem otoku, ki ga Amerika prav tako nima v lasti, ampak ima nekako roko nad njim. To je Guam. Čeprav obstajajo medcelinske rakete in obstajajo sateliti, ki prefotografirajo vsak centimeter ozemlja, ki si ga Amerika želi spoznati, je Američanom očitno pomembna nekakšna fizična prisotnost v neposredni bližini Kitajske, deloma tudi Rusije.

V primeru Grenlandije je pravzaprav edina kolikor toliko bližnja država, ki jo je z Grenlandije mogoče kontrolirati in preprečevati njen morebitni napad, Rusija.

Primož Lavre

Dejstvo pa je, da je Rusija zdaj zapletena v vojno z Ukrajino in da niti te vojne ne more dobiti. Ocenjujem, da so možnosti, da bi Rusija nadaljevala agresijo, bodisi proti drugim evropskim državam bodisi proti ZDA, ničelne.

Vendar je dejstvo tudi, da je Rusija velesila številka dve in je po obsegu jedrske oborožitve, po številu jedrskih konic, nekako izenačena z ZDA.

Zato je Rusija z varnostnega vidika zelo pomembna država. Imam tezo, da je dokaj intenzivno dogovarjanje med Putinom, Trumpom in Ši Džinpingom pred meseci ustvarilo nekakšno novo Jalto. Se pravi, nekakšen dogovor o interesnih sferah velesil.

Trumpovo posredovanje v Venezueli je pravzaprav sprožilo minimalne odzive Rusije in Kitajske. Glede Grenlandije je Trump seveda šel izven tega ameriškega pasu. Amerika, torej obe ameriški celini, nedvomno predstavljata interesno sfero ZDA.

Medtem ko bi bilo pri Grenlandiji bolje, da bi Trump te stvari izvajal bolj v sozvočju, tako z Rusijo kot s Kitajsko in seveda tudi z Evropo. Morda Trump preveč vztraja pri nekem soliranju. Bolje bi bilo, da bi iskal širšo podporo, in tako bi bile tudi njegove politike učinkovitejše.

Tudi slovenska vlada je na Grenlandijo konec tedna napotila dva častnika Slovenske vojske v okviru vaje Arktična odpornost. Zdi se, da je bila to bolj predvolilna poteza, kot je bilo priznanje Palestine pred evropskimi volitvami. Kaj pravite?

Ena izmed neumnosti, ki jih je Slovenija naredila, je, da je Izrael obsodila genocida in dala popolno podporo Palestincem. Vprašanje Bližnjega vzhoda je kar zapleteno in tu izstopanje majhne države … Ko ste omenili pošiljanje teh vojakov, Slovenija sploh ni bila omenjena med državami, ki sodelujejo v vaji.

Treba se je zavedati, da ima Slovenija majhno geopolitično težo in da bi bilo bolje, da bi ravnala v sozvočju z glavnimi evropskimi državami, na primer z Nemčijo.

Delegacija iz Danske in Grenlandije je pred dvema tednoma obiskala Belo hišo, kjer jih je sprejel podpredsednik J. D. Vance. V političnem zakulisju očitno teče diplomatska akcija, da bi dosegli neki dogovor glede prihodnosti tega največjega otoka na svetu.

Stvar je dosti zapletena. Danska se seveda nikakor noče odreči Grenlandiji. Problem je, da Grenlandci nočejo Danske. Mislim, da vse štiri grenlandske politične stranke zdaj zahtevajo neodvisnost Grenlandije. Problem pri tej neodvisnosti je, da je Danska, to moram reči, izredno dobrohotna.

Ko sem živel z Eskimi, sem lahko videl, da imajo vsi zelo udobne hiše, vsako leto jim Danci pošljejo nekaj ton nafte, skrbijo za njihovo zdravstvo, šolstvo. Več kot 70 odstotkov grenlandskih potreb pokriva Danska s svojim proračunom. Tudi če bi se Grenlandci osamosvojili, od kod bodo dobili denar, ki jim ga sedaj namenja Danska?

Njihova teza, da bodo oni začeli izkoriščati naravna bogastva ali pa da bodo dali tujim družbam izkoriščati nafto, plin in druge mineralne vire, je povsem bosa. To je taka neskončna belina, čistost ozračja in vode, da bi ena vrtina naredila takšno ekološko škodo, da bi cel svet skočil pokonci in obsodil takšne projekte.

Daily Mail je pred dnevi poročal o domnevnem Trumpovem načrtu, da vsakemu prebivalcu Grenlandije v zameno za priključitev ZDA ponudijo milijon dolarjev ...

Mislim, da je to šala. Prvič, Trump tega ne bo izvedel. Resda se spomnim primera, ko je zraven ameriškega oporišča strmoglavil ameriški bombnik, ki je nosil dve atomski bombi. Ti bombi seveda nista bili aktivirani, ampak sta se raztreščili.

Ko so Eskimi potem momorali očistiti celotno zemljo okoli tega oporišča, jim je, potem ko so se začeli pritoževati, danska vlada vsakemu dala 50 tisoč dolarjev. Če torej Trump ponuja milijon dolarjev … ampak ne verjamem, da bo to izvedel.

Po navedbah New York Timesa naj bi bili zdaj v igri nekakšni majhni žepi za nova ameriška vojaška oporišča po zgledu britanskih baz na Cipru. ZDA sicer že imajo oporišče na Grenlandiji. Kaj bi bilo po novem sploh drugače?

Bil sem tudi na Cipru pri teh britanskih oporiščih. Razlika je v tem, da je britansko oporišče na Cipru na tako imenovanem britanskem suverenem ozemlju. To je tudi ena od opcij, ki jo za zdaj danska vlada zavrača – ampak rekel sem že, da je problem danske vlade to, da si je niti Eskimi ne želijo več.

Danska seveda ni naklonjena temu, da bi obstoječi ameriški bazi podelila suverenost nad ozemljem, ki ga ima, oziroma nad širšim ozemljem.

Jaz sem bil v tej bazi deset dni zaprt, pa ne zato, ker bi kaj naredil, ampak zato, ker je divjal tak snežni vihar, da se ni dalo iti nikamor. Gre za nekaj deset lesenih zgradb, ki so večinoma prazne in ta baza torej že desetletja pravzaprav nima nobene funkcije.

Včasih je bilo v njej 1500 vojakov, zdaj jih je 150. Edino vlogo, ki jo je imela, je bila v času iraške vojne, takrat je služila kot neko komunikacijsko središče med ZDA in Irakom.

Od takrat dalje baza nima več kake večje funkcije. Ne predstavljam si, kaj naj bi tu počela nova ameriška oporišča, ker v bistvu niti tega kaj dosti ne uporabljajo.

Trump v Davosu sicer ni govoril o podrobnostih sporazuma, ki naj bi obsegal tudi gradnjo sistema protiraketne obrambe Zlata kupola. Bo v to vključena tudi Grenlandija?

Zlata kupola je pandan tako imenovane Iron Dome oziroma Železne kupole nad Izraelom. Kolikor se jaz spoznam na vojaške zadeve, se taka obrambna kupola praviloma gradi bolj ali manj v neposredni soseščini države, ki naj bi jo varovala. Arktika je pa od Amerike oddaljena, ne vem, tisoč kilometrov.

Če bi torej Trump sistem protizračne in protiraketne obrambe začel graditi že na Arktiki, bi ga težko vključil v obrambo. Jaz bi bolj rekel, da je edina funkcija tega sistema kontroliranje Rusije in vzpostavitev sistema za prestrezanje ruskih raket.

Ampak mislim, da tudi prejšnji Trumpovi dogovori gredo v nekakšno zbliževanje treh velikih, če jim hočemo tako reči, ne pa v zaostrovanje med njimi. In jaz pravim, da je to pozitiven trend.

Rusija ima v arktični regiji izrazito vojaško premoč. Tam naj bi imela razporejenih vsaj 150 tisoč pripadnikov vseh rodov vojske. V Murmansku ima sedež ruska Severna flota, katere številne ladje in podmornice so oborožene z jedrskim orožjem. Obstaja torej strah pred vojaško prevlado Rusije na Arktiki?

Seveda. A če pogledamo zemljevid sveta, Rusija obvladuje praktično celotno obalo Arktike. Cela Sibirija je v arktičnem območju, začenši od Murmanska pa navzdol vse do Vladivostoka. In seveda ima Rusija tu svoje ladjevje.

Treba je vedeti, da ima Rusija, kar se arktičnega ladjevja tiče, primat na svetu. Ni države, ki bi ji v arktičnih vodah lahko parirala, niti Amerika ne.

Primož Lavre

Pa čeprav so Američani zdaj kupili nekaj ledolomilcev od Finske. Vendar je mnogo boljša strategija dialog med tremi velikimi silami, in deloma to strategijo Trump izvaja.

Mislim, da so ravno danes spet potekala pogajanja njegovih odposlancev s Putinom. Strategija dialoga med tremi velikimi silami je tisto, kar bi Trump moral spodbujati in nadaljevati.

Tudi Danska naj bi v svoje vojaške zmogljivosti na Grenlandiji v zadnjih letih vložila 200 milijonov dolarjev, predvsem v satelite in brezpilotnike. Zakaj smo sploh, če nekako skleneva to temo glede vojske, priča pospešeni militarizaciji Arktike?

To je pač odgovor na Trumpove grožnje, ko hoče Danska pokazati, da ima zmogljivosti za obrambo Grenlandije. Seveda jih nima. Veste, vse, kar šteje na Arktiki, so letalske sile. Tudi ladijske sile so zelo omejene, kajti to območje je odmrznjeno približno en mesec na leto, preostanek leta je zamrznjeno.

Ena od geopolitičnih tež Arktike, če bi se led stalil, bi bilo odprtje severovzhodnega in severozahodnega prehoda, ko bi ladje lahko plule po skrajšani poti v Azijo oziroma proti Ameriki. Ampak tudi če se bo taljenje ledu nadaljevalo, bodo ti prehodi naslednjih 50 let še vedno zaprti.

Grenlandija ima status avtonomnega ozemlja Danske. Kaj to sploh pomeni?

Grenlandci se hočejo odcepiti in razglasiti neodvisno državo. Rekel sem, da bi imeli strahotne ekonomske probleme. Zdaj imajo pač določeno stopnjo avtonomije, imajo svoj parlament, imajo svojo vlado.

Zgodovina kaže, da če hočeš pospešiti odcepitev nekega ozemlja, mu daš lastno vlado in svoj parlament, ker ti dve telesi delujeta v smeri večje nacionalne identitete. Vendar je to pač v skladu z danskim konceptom demokracije in to je tipična rešitev za odvisna ozemlja nekdanjih kolonij.

Edina izjema tukaj je Francija, ki je svojim nekdanjim kolonijam podelila status francoskih departmajev. Tako lahko na Tahitiju vidiš tablice z napisom Evropska unija, enako na Novi Kaledoniji.

Francija je edina naredila nekaj takega, medtem ko Amerika tega ne bo storila. Že glede Portorika se Američani ne morejo odločiti, ali bi ga razglasili za 51. državo ZDA. Gotovo Grenlandija ne bo 52. država ZDA.

Si upate napovedati, kdaj bo Grenlandija postala neodvisna država?

Trump se seveda zaveda, da mora v dialog vključiti domačine, ki si želijo neko neodvisnost. A verjetno so Grenlandci dovolj pametni, da vedo, da jim Trump nikoli ne bi plačeval zdravstva, šolstva, socialne varnosti, financiral njihovega življenja v takem obsegu, kot ga Danska. Tako da si Inuiti verjetno ne želijo zamenjave danske nadvlade z ameriško.

Pa lahko samostojna Grenlandija sploh preživi kot država brez finančne pomoči iz Danske oziroma od kjerkoli?

Saj to je tisto, kar sem rekel. Ne more preživeti. Oni seveda računajo na to, da bi tujim naftnim družbam in rudarskim družbam dali dovoljenje za izkoriščanje svojega ozemlja.

Ampak, kot pravim, to bi povzročilo takšno ekološko škodo, takšno onesnaženje te neskončne beline, da bi to vzdignilo okoljevarstvene organizacije celega sveta.

Grenlandija naj bi bila polna naravnih virov, od redkih zemelj do raznih drugih kovin. Ali je sploh ekonomsko vzdržno, da pride tja neka korporacija in v težkih podnebnih razmerah naredi poslovni model, ki je dobičkonosen?

Še eno stvar je treba reči. Gre predvsem za domneve o rudnikih in naftnih bogastvih, kajti še nihče ni delal nobenih vrtin.

Gre bolj za ocene na osnovi nekih predvidevanj, nekih možnosti. Tehnološko gledano, verjetno Rusi v Sibiriji črpajo v podobnih razmerah. Jaz točno nisem videl, kje naj bi bila ta mineralna in naftna bogastva.

Na jugu Grenlandije so pogoji namreč mnogo lažji, ta večna ledena preproga Grenlandijo prekriva nekje od sredine do severa. Na jugu otoka pa je zdaj sneg, nekje od maja naprej pa snega ni več.

Na jugu bi bilo izkoriščanje naravnih bogastev mnogo lažje, nekako podobno kot na severu Norveške. Norvežani so v 80. in 90. letih tam odkrili nafto in Norveška je zdaj ena najbogatejših držav na svetu. Ima državni sklad, ki je večji od skladov Savdske Arabije.

Norveška bi tudi lahko sodelovala pri tem izkoriščanju. Se pravi, možnosti so in dejansko bi bil jug Grenlandije primeren za izkoriščanje. To bi potem lahko bila potencialna ekonomska baza grenlandske neodvisnosti. Tam bi lahko delovale norveške, ruske družbe.

Živeli ste med Inuiti, prepotovali ste Grenlandijo, kjer živi le 56 tisoč prebivalcev. Kakšno je sploh življenje tam?

Na severu Grenlandije je Danska predpisala način življenja, ki Inuitom ni niti najmanj všeč. Tu moramo vedeti, da Eskim pomeni človek, ki žre surovo meso, in zato sami nočejo, da jih imenujejo Eskimi, ampak Inuiti, kar pomeni človek.

No, predstavljajte si, da bi slovenska vlada predpisala kmetom, da morajo voziti s konji in voli, ne pa uporabljati traktorjev. Kajti danska vlada je na severu Grenlandije prepovedala uporabo traktorjev in mopedov, prebivalci lahko uporabljajo samo pasje vprege.

Saj tam ni kake cestne infrastrukture, a ko sem bil pri Eskimih na Aljaski in v Kanadi, so se vsi prevažali z motornimi sanmi. Z njimi lahko narediš sto kilometrov v eni uri, s pasjo vprego pa smo potrebovali deset ur. In seveda so tudi nevarnosti mnogo večje.

Druga stvar, ki so jo Danci predpisali, je, da Inuiti kitov ne smejo loviti z obale ali z velike ladje, ampak iz čolna. Se pravi, oni se morajo s čolnom približati kitu in vanj zasaditi harpuno. To je lahko smrtno nevarno. To so taki predpisi, ki jih Inuiti ne marajo, Danci pa mislijo, da s tem ohranjajo neki tradicionalni način življenja.

Kako ste sploh potovali po Grenlandiji?

Morate vedeti, da je ameriško vojaško oporišče Pituffik dosti na severu Grenlandije. V bistvu sta samo še dve naselji bolj severno od tega oporišča. No, in potem sem iz baze šel v najbolj severno vasico na svetu, to je Siorapaluk.

Ker sem bil tam poleti, so me Inuiti tja pripeljali s čolničkom. Pozimi pa je zelo verjetno, da Američani Inuitom zagotovijo prevoz do te najbolj severne vasi na svetu. Do grenlandske prestolnice Nuuk na jugu otoka sem prišel z ameriškim helikopterjem. Torej Američani vzdržujejo te povezave.

Kakšni kolonizatorji pa so bili Danci do Inuitov? Na ta otok so Danci prišli že v začetku 18. stoletja, če se ne motim.

So nekatere obtožbe o prisilni sterilizaciji Inuitov, a če Dance primerjamo z drugimi evropskimi kolonialnimi državami, kakih velikih konfliktov ni bilo. Ena stvar, ki so jo izvedli, je bila, da so vse Inuite krstili.

Mislim, da je bil zadnji Inuit krščen že pred drugo svetovno vojno. Sem pa nekaj opazil pri njih. Z eskimskim lovcem Kviklakom sva šla na lov, v glavnem na tjulnje. In ne glede na to, da je hodil potem molit v cerkev, kajti njegova partnerka je bila učiteljica, ki je študirala za protestantsko duhovnico, je še vedno ohranil nekatere stare navade.

Primož Lavre

Vsakič, ko sva ujela tjulnja, je potem kot zahvalo morju del njegovih kosti vrgel v vodo. Tako da je nekaj te stare inuitske religije ostalo, ampak formalno so seveda vsi krščeni.

In ravno to sem vprašal to gospo, ki je študirala za duhovnico: »Kako pa ti gledaš na to, da so jim Danci dali krščansko vero?« Pa je rekla: »Ja, Bogo, v starih časih so verjeli, da obstajata dve plasti. Ena plast je nad nebom, kjer se sprehajaš potem, ko umreš. Ena plast je pač tu, kjer živimo. Veš, ta inuitska religija je bila primerna za stare čase, ampak za zdaj je pa v redu, da imamo novo krščansko religijo. Jaz to podpiram.«

Na Grenlandiji je med Inuiti veliko alkoholizma, odvisnosti od mamil, imajo pa tudi visoko stopnjo samomorilnosti. Je to posledica trdih življenjskih razmer?

Z alkoholom na severu imajo problem tudi druge skandinavske države. Pravzaprav imajo problem z alkoholom vsi ti prvotni narodi, denimo aborigini v Avstraliji, Maori na Novi Zelandiji. Enako vidiš pri afriških črncih v ZDA. Ves kriminal ali pa 90 odstotkov kriminala povzročajo ti afriški črnci.

Ženske niso problematične. Ampak zdi se, da se ta prvotna ljudstva nekako ne morejo navaditi na sodobno življenje. Kar se tiče alkoholiziranosti Inuitov, je treba tudi vedeti, da mnogi Azijci nimajo encimov, ki razgrajujejo alkohol.

Ko sem živel v Tokiu, sta vsakič, ko sem sedel na vlaku, na meni spala dva Japonca. Seveda pijana. Ker nimajo teh encimov, spijejo eno pivo in so pijani. Tudi to je problem.

Danci skušajo na vse načine preprečiti vnos alkohola, ampak ta se potem tihotapi. Res je tudi, da je veliko alkoholizma, da je veliko drog, da je veliko samomorov.

Mislim, da so ti samomori vezani na alkoholizem in droge. Vendar je glavni problem, ki ga opažam povsod pri teh prvotnih ljudstvih, da se ne morejo prilagoditi sodobnemu načinu življenja.

Pred kratkim sem bil v Kanadi pri kanadskih Indijancih in je bila enaka situacija: ogromno drog, ogromno alkohola, ogromno samomorov.

V čem se najbolj kažejo razlike med Grenlandijo, severom Kanade in Aljasko? Vi ste prepotovali vse te tri države.

Predvsem v načinu življenja. Kar se tiče Eskimov, so ti na Aljaski in v Kanadi povsem izenačeni z drugimi, živijo tako kot vsi drugi prebivalci teh predelov. Praktično so opustili tradicionalni način življenja. Ko sem pisal knjigo o severu Grenlandije, sem ji dal naslov Med zadnjimi Eskimi.

Včasih je bilo na Grenlandiji veliko več naselbin na severu, zdaj pa se Eskimi, ker jim Danska daje socialno pomoč in jim ponuja možnost, da se preselijo na jug, dejansko vsi selijo na jug. Skratka, gredo iz teh surovih, težkih podnebnih razmer na jug, kjer je življenje lažje.

Na severu Grenlandije Danska skuša ohranjati tradicionalni način življenja Eskimov, a ga verjetno prav dolgo tudi ne bo več mogla. Tudi če se bo Grenlandija osamosvojila, bodo oni zahtevali motorne sani namesto pasjih vpreg.

Tako bo tudi tu življenje postalo enako kot v drugih bolj razvitih državah, kjer imajo Eskimi popolno samoupravo. Kajti dejstvo je, da imajo tukaj omejeno, saj jim Danci predpisujejo določen način življenja.

In kar nekaj Dancev danes živi na Grenlandiji, precej je tudi mešanih zakonov ...

Veste, kaj je edina korist, ki jo imajo Danci od Grenlandije? To je običaj, da gre danski prestolonaslednik pred prevzemom funkcije običajno naredit turo s pasjo vprego po skrajnem severu Grenlandije. S tem pokaže, da je sposoben živeti tudi v trdih razmerah.

Sicer ne vem, koliko je Dancev na Grenlandiji, prav veliko jih ne more biti. Resda sem se srečeval z danskimi uradniki in seveda prihaja tudi do mešanih zakonov. Vendar spet bolj v tem južnem delu, kjer so tudi praktično vsa večja mesta na Grenlandiji.

Na skrajnem severu pa nisem opazil kakšnega danskega uradnika in tudi drugače prav veliko Dancev na skrajnem severu ni bilo.

Težnje Grenlandcev po samostojnosti naj bi že vrsto let diskretno podpirala Kitajska. Ocenjuje namreč, da bi z razmeroma nerazvito državo lažje manipulirala kot z razvito Dansko, ki je članica EU in Nata.

Leta 2021 naj bi prav zaradi ameriškega pritiska na Grenlandijo za nedoločen čas ustavili skupni grenlandsko-kitajski projekt ekstrakcije redkih zemeljskih elementov na nahajališču ...

Ja, to je gotovo res. Veste, kjer se Amerika umakne, Kitajska verjetno išče prazen prostor. Nedavno sem bil na Jamajki, kjer na primer Kitajci gradijo veliko pristanišče, ki naj bi ga uporabili za prodor v Južno Ameriko.

Ampak to ni v skladu z obujeno Monroejevo doktrino, ko je interesna sfera ZDA tako severna kot južna Amerika ...
Drži. Morda bodo Kitajci zaradi te nove doktrine prenehali graditi, ampak seveda bodo potem hoteli neko varnostno zakonodajo glede Tajvana.

Moje predvidevanje je, da Kitajci ne nameravajo zasesti Tajvana, ampak seveda ne marajo tujega vmešavanja v Tajvan in seveda ne marajo pretirane ameriške prisotnosti na Tajvanu.

V tej novi delitvi sveta bodo verjetno Američani morali popustiti glede Tajvana, Kitajci pa bodo popustili glede Južne Amerike. Predvidevam, da gredo pogovori tudi v to smer.

Kako se bo končala trgovinska vojna med ZDA in Kitajsko?

Nekaj je treba vedeti. Čeprav izbruhne neki konflikt, kot recimo v Venezueli, kamor so bili v tistem trenutku usmerjeni vsi mediji, se fokus hitro premakne drugam. Če bo prišlo do konflikta z Iranom, bodo vsi mediji usmerjeni tja.

Praktično smo že pozabili vojno v Ukrajini in vojno v Izraelu, o tem skoraj nihče več ne govori. Vendar je treba vedeti, da je tisto, kar je Trump začel že v svojem prvem mandatu, kar je nato deloma nadaljeval Biden in zdaj znova nadaljuje Trump, del širšega zgodovinskega procesa.

Nedavno sem bil na Omaha Beachu in prav invazija na Normandijo je najavila obdobje, ko je Amerika postala globalno prisotna velesila. To je deloma bila že po prvi svetovni vojni, ko je na svetovnem prestolu zamenjala Združeno kraljestvo.

A ker so bile ZDA in Velika Britanija dolgo tesno povezane, so bila trenja manj izrazita. Danes pa se dogaja nekaj drugega, kajti Kitajska vstopa na svetovni oder kot sila številka ena. Amerika to ve in skuša to preprečiti.

Kitajska si prizadeva, da bi do leta 2050 postala prva gospodarska velesila sveta.

Kitajska načrtuje, da bo postala številka ena tako v gospodarskem kot tudi v varnostnem smislu, saj vzporedno z gospodarskim razvojem intenzivno krepi tudi svojo vojaško komponento. To bo konflikt, ki ga bomo spremljali še naslednja desetletja. Na Grenlandiji so ti procesi deloma vidni, zlasti v povezavi s kitajskimi projekti.

Pri Gazi ali v evropskih konfliktih tega ni bilo opaziti. Zdi se, da se Kitajska tam neposredno ne vmešava. A še nekaj je treba reči, saj sem v zadnjem času precej v stiku s Kitajci in kitajsko diplomacijo.

Nedavno mi je nekdo iz njihovih krogov, pa ne ambasador, ampak oseba, ki ima dejanski vpliv, dejal: »Ta Trumpova MAGA – veš, mi bomo poskrbeli, da ne bo MAGE.« (smeh)

Trumpu je uspelo vreči svet s tečajev. Kako ocenjujete prvo leto njegovega drugega mandata v geopolitičnem smislu?

Absolutno podpiram Trumpovo intervencijo v Venezueli. Podprl bom tudi njegovo intervencijo v Iranu. Zakaj? Ker je odstranil diktatorske režime, ki so množično pobijali lastno prebivalstvo.

Tukaj dajem prednost humanitarnemu pravu pred klasičnim diplomatskim pravom. Seveda bi to lahko storila Organizacija združenih narodov, a vsi vemo, da je neučinkovita. Edini, ki je to dejansko sposoben izvesti, je Trump.

Glede Grenlandije pa je situacija drugačna. Edino, kar Trumpu očitam tako pri Venezueli, morebiti pri Iranu, kot tudi pri Grenlandiji in ustanavljanju odbora za mir, je, da bi moral delovati širše, v večjem sozvočju z glavnimi svetovnimi akterji in mednarodnimi forumi.

Tako bi pridobil več legitimnosti. Glede na to, da gre za izrazito polarizirajočo osebnost, sama Amerika in sam Trump teh projektov dolgoročno ne bosta mogla izpeljati brez širše podpore.

Si bo zaslužil Nobelovo nagrado za mir?

To je zanimivo vprašanje. Menim, da del Trumpovega odnosa do Grenlandije izvira tudi iz užaljenosti, ker Nobelove nagrade ni dobil. Ima velik ego in na to računa. Ker nagrade ni dobil, je, kot da bi rekel: »Zdaj boste pa videli, da znam biti tudi drugačen.«

Trumpa skrbi možnost, da bodo republikanci izgubili večino v senatu in predstavniškem domu. Kaj bi to pomenilo za njegov mandat?

To bi predvsem omejilo njegovo delovanje na notranjepolitičnem področju. Statistika ameriških vmesnih volitev kaže, da vladajoča stranka praviloma izgubi vsaj en dom.

Njegova večina ni velika ne v senatu ne v kongresu, zato bo verjetno izgubil vsaj enega od njiju. Kar zadeva zunanjepolitična posredovanja, pa ima Trump precej proste roke.

Primož Lavre

Če bi se na primer zapletel v dolgotrajno usklajevanje s kongresom glede napada na Iran, bi se vmes razmere že povsem spremenile. Največja nevarnost pri Iranu je možnost napadov na ameriška oporišča v Perzijskem zalivu. Ta so sicer varovana, vendar ne tako sofisticirano, da rakete ne bi mogle prodreti. Zasledil sem tudi informacije o evakuaciji nekaterih ameriških vojakov iz regije.

Opazil sem tudi povečanje števila izraelskih beguncev v Sloveniji. Predvidevam, da so Hutiji, verjetno z rusko pomočjo, dobili rakete, ki jih izraelski Iron Dome ne more prestreči, in z njimi napadajo izraelska mesta. Izrael očitno še ni našel učinkovitega odgovora.

Francis Fukuyama pravi, da je Evropa preveč spravljiva do Trumpa. Se strinjate?

Evropa je pokazala nekaj odločnosti s prekinitvijo potrjevanja gospodarskega sporazuma z ZDA. Trump je zelo občutljiv za ekonomske interese in to razume.

Po drugi strani pa bi se morala Evropa zamisliti nad lastno produktivnostjo, ki je približno polovica ameriške, ter nad bistveno nižjim BDP-jem. Prav tako bi potrebovala resen razmislek o migracijski politiki.

Migracije so potrebne, tudi v Sloveniji, vendar vprašanje ostaja, ali je smiselno sprejemati vse, ne glede na izvor in kvalifikacije. To sta vprašanji, o katerih bi morali evropski voditelji resno razmisliti.

Slovenci imamo prvo damo ZDA. Si lahko obetamo Trumpov obisk v Sloveniji?

Ne. Politika Slovenije do ZDA in Trumpa je večinoma sovražna. Tudi takojšnja zavrnitev Trumpovega predloga s strani Golobove vlade kaže na to nestrpnost. Ne Trumpu ne Melanii ne pade na pamet obiskati države, ki se do njiju vede sovražno. Ta priložnost bo ostala neizkoriščena.

Antiameriški sentiment v Sloveniji ni od danes, vleče se že več desetletij. Zakaj je tako?

Razlog je v prevladi levih vlad in levih medijev. Ti so praviloma sovražni do ZDA, kar se prenaša tudi na javnost. Ljudje verjamejo temu, kar berejo in slišijo v medijih. Primer takšnega medija je Delo, pa tudi RTV, ki ga vsi financiramo, a ima izrazito levo uredniško politiko. Ta je v sozvočju z levo usmerjenimi vladami.

Je naključje, da je na ameriški ambasadi v Sloveniji že dolgo le odpravnik poslov?

Verjetno ne. Postopek imenovanja novega veleposlanika običajno traja dolgo, še posebej ob menjavi predsednika. Zamenjava oblasti v ZDA pogosto zavleče celoten proces. Ne bi pa rekel, da je to neposredna posledica odnosa do Slovenije.

Nosilec materialnih avtorskih pravic in avtor oba izrecno prepovedujeta kakršnokoli reproduciranje tega članka tudi za kakršenkoli namen spremljanja medijskih objav.

Reporter