Skoraj neverjetno se zdi, da bi lahko širši javnosti relativno neznana Tina Divjak spodnesla predsednika vlade in povzročila padec vlade. Pa ne bi bilo prvič, kajti Goran Klemenčič in Rok Praprotnik, ki sta bila nekoč najslavnejša obraza protikorupcijske komisije (KPK), sta na začetku leta 2013 naredila natanko to: z objavo poročila o premoženjskem stanju dveh tedaj vodilnih politikov, Janeza Janše in Zorana Jankovića, sta povzročila razpad vladne koalicije, konstruktivno nezaupnico in imenovanje nove, levosredinske vlade Alenke Bratušek.

Le kdo bi si mislil, da bo dokument, ki je nastajal v pravno spornih okoliščinah, ko oba preiskovana politika niti nista dobila možnosti, da bi se med postopkom izjasnila o očitkih proti njima, sprožil takšen vihar.

In, če nekoliko preskočimo, mar ni nenavadno, da aktualno poročilo KPK, ki meče temno luč na predsednika vlade Roberta Goloba, saj ga obtožuje »kršitve integritete«, karkoli že to v ljudskem jeziku sploh pomeni, ne bo imelo hujših posledic?

V bistvu ni. Kajti dejansko gre za denar oziroma za občutljivost slovenske javnosti na materialne dobrine izvoljenih predstavnikov ljudstva, ob tem pa ne gre spregledati niti objektivnih političnih okoliščin: Janša je leta 2013 načeloval šibki koaliciji, v kateri je bil tudi levosredinski DeSUS, pa seveda Virantova lista omahljivih liberalcev, medtem ko ima Golob pod seboj še vedno trdno, ideološko homogeno koalicijo treh strank, ki nimajo nobene želje, da se razletijo dva meseca pred volitvami in si s tem zgolj zapletejo položaj v predvolilni kampanji.

Divja(k) Tina torej ne bo pokopala Goloba, saj primer Bobnar enostavno nima tiste teže, ki bi bila potrebna, da bi se javnost ogorčeno obrnila proti premierju in vladajoči stranki svobodnjakov.

Konec koncev, bodimo pošteni – le kateri premier pa ne daje navodil, instrukcij ali celo neposrednih ukazov svojim ministrom?

Golobov problem je le ta, da je z ministrico komuniciral prek SMS-ov oziroma telefona, ne pa neposredno, v živo. Janez Janša zagotovo ne bi naredil takšne napake, Zoran Janković, ki je mojster v tem, da te ne dobijo v prepovedanem položaju, pa še toliko manj.

Vse to v bistvu dokazuje, kako naivno se je premier na začetku mandata lotil svojega dela. Če Komisija za preprečevanje korupcije zoper njega nima nobenih drugih dokazov, bo šla zadeva Bobnar relativno mirno mimo in hujših posledic ne bo. Težava pa utegne biti – in to je zgovorna namestnica predsednika KPK, ki vidno uživa v lovu na politične čarovnice, že dala vedeti – naslednja premierjeva afera: Karigador.

Resda je še bolj za lase privlečena, ampak če so mediji iz navadne počitniške hišice (»kuća za odmor«) naredili razkošno obmorsko vilo, potem za KPK ne bo noben problem zgodbo še bolj napihniti in Golobu očitati vsaj zlorabo položaja.

Kako bi to vplivalo na predvolilno kampanjo, je težko reči, vsekakor pa ne bi koristilo nikomur iz premierjevega kroga. Seveda bi šlo tudi v tem primeru za ugotovitve slamnatega organa brez pravnih posledic, ampak to še ne pomeni, da ne bi imelo vpliva na javno mnenje.

Kar je ves čas nekje v zraku, pa nihče noče govoriti o tem, je zahteva za sodno preiskavo proti predsedniku vlade, ki se valja nekje na pristojnem sodišču v Ljubljani. Kaj bi pomenilo, če sodišče uvede sodno preiskavo tik pred volitvami? Nekaj podobnega smo v preteklosti že videli.

Preganjanje korupcije, ki ga zganja KPK, ni nič drugega kot politično obračunavanje s politiki pod pretvezo prava. Lov na čarovnice v zelo perfidni obliki. Pika.

Gre za sporno potezo sodne oblasti, ki s tem, ko v času predvolilne kampanje začne sodni postopek proti politiku, dejansko posega v njegovo pasivno volilno pravico, ki v demokratični družbi predstavlja eno temeljnih človekovih pravic. Če sodna oblast takšen postopek »po naključju« sproži tik pred volitvami – pa čisto vseeno, proti kateremu politiku, saj gre za načelno vprašanje! –, potem je to politična zloraba prava za obračun s konkretnim politikom oziroma nosilcem oblasti.

Golob torej ne bi bil prvi, ki bi ga doletelo »naključje«, da se ravno v predvolilnem času znajde na zatožni klopi. Vprašanje je le, komu bi takšen scenarij koristil, kdo ima dovolj vpliva, da ga izpelje, in seveda, kar je najvažnejše, kdo bi ga v tem primeru zamenjal.

V zakulisnih kuloarjih se sliši, da je finančni minister in podpredsednik vlade Klemen Boštjančič več kot dovolj ambiciozen za kaj takšnega in da do ideje niso povsem ravnodušni niti modri vplivneži, ki menda stojijo za njim.

Marčeve ide so seveda znane po zaslugi Julija Cezarja, ki so ga 15. dne v marcu pred 2070 leti izdajalsko in zahrbtno pokončali njegovi domnevni politični zavezniki, tovariši in celo prijatelji. Toda v starem Rimu so bile marčeve ide tudi dan, ko so se poravnavali dolgovi. In kaj so volitve drugega kot to?

Letos bodo ide pri nas nastopile natanko en teden pred volitvami, kar pomeni, da bomo 15. marca lahko že precej zanesljivo napovedali, kakšen bo okvirni rezultat volitev 22. marca. Ali bo levi blok ohranil oblast ali pa bo prišlo do menjave.

A vrnimo se na začetek, k fenomenu tiste pravičniške institucije, ki ni ne tič ne miš, kot pravi stara ljudska misel, in ki se je doslej že večkrat postavila v vlogo moralne avtoritete, razsodnika in celo pridigarja, ko je bilo treba obračunati s kakšnim politikom.

Pa sploh ni pomembno, za koga gre, levičarja ali desničarja, Janšo, Jankovića ali Goloba! Dejstvo je, da si KPK jemlje privilegij, ki ga v našem pravnem sistemu neka zunajsodna komisija ne bi smela imeti, kajti pregon korupcije in podobnih deliktov je po zakonu v pristojnosti policije in pravosodja. KPK ni tožilstvo, še manj pa sodišče, a se že dvajset let obnaša tako, kot da je nad vsemi drugimi organi.

Deluje po principu »kadija tuži, kadija sudi«, kar ni le sprto s temeljnimi procesnimi pravicami obdolženca, ampak KPK postavlja nad tri veje oblasti. Preganjanje korupcije, ki ga zganja ta komisija, ni nič drugega kot politično obračunavanje s politiki pod pretvezo prava. Lov na čarovnice v zelo perfidni obliki. Pika.

Nosilec materialnih avtorskih pravic in avtor oba izrecno prepovedujeta kakršnokoli reproduciranje tega članka tudi za kakršenkoli namen spremljanja medijskih objav.