Stranka Zorana Stevanovića bo nato kot jeziček na tehtnici krojila podobo naslednje vladne koalicije.

Stranka je nasprotnica EU in Nata, njen voditelj pa propagira ruskega predsednika Vladimirja Putina in srbskega predsednika Aleksandra Vučića.

»Podpisali in overili smo izjavo, da z Janezom Janšo ne gremo v koalicijo, saj ga vidimo kot najbolj etabliranega predstavnika starega sistema, ki nas je pripeljal na rob prepada.

Se pa vidimo v družbi tistih, ki bodo sprejeli naša programska izhodišča, vsaj osnovna, ko govorimo o antikorupciji, suverenizmu, ugodnem davčnem okolju, odpravi dvojnih meril in povečevanju neposredne demokracije,« je prvak stranke Resnica Zoran Stevanović izjavil na predvolilni konvenciji v ljubljanskem hotelu Mons, na kateri je predstavil svoje kandidate. Sam želi prevzeti notranje ministrstvo.

Privrženec Vladimirja Putina

Stranka Resnica je po zadnjih javnomnenjskih raziskavah med zelo verjetnimi strankami, ki lahko na volitvah prestopijo parlamentarni prag in postanejo jeziček na tehtnici pri sestavljanju naslednje vlade.

Na prejšnjih državnozborskih volitvah je dosegla 2,86 odstotka glasov in tako presegla prag za sofinanciranje iz državnega proračuna.

Od leta 2022 do konca lanskega leta je po podatkih Erarja prejela več kot pol milijona evrov iz državnega zbora (v letu 2025 je prejela 181.812 evrov oziroma 15.851 evrov na mesec), od vseh proračunskih porabnikov skupaj pa več kot 594 tisoč evrov, razliko večinoma predstavljajo prihodki iz občinskih proračunov, kjer imajo svoje svetnike.

Robert Balen

Iz Kranja, kjer ima največjo svetniško skupino, tudi sam je njen član, je prejela 36.313 evrov. Na predsedniških volitvah je njihova kandidatka za predsednico države Sabina Senčar dobila 5,94 odstotka glasov.

Na evropskih volitvah pred dvema letoma pa je Resnica dosegla 3,97 odstotka glasov, kar je bilo sicer premalo za uvrstitev v Evropski parlament.

Od kod stranki takšna javna podpora, je seveda uganka. Ustanovljena je bila v času epidemije kovida leta 2020, njen prvak je bil med glavnimi protestniki proti zajezitvenim ukrepom vlade Janeza Janše, a mu nato na volitvah leta 2022 vseeno ni uspelo priti v državni zbor.

Morda so njihovi potencialni volivci ostali doma ali pa tik pred zdajci podprli Gibanje Svoboda Roberta Goloba. Na evropskih volitvah je stavila na prorusko držo.

Ob začetku ruske agresije na Ukrajino je Stevanović obiskal rusko veleposlaništvo, na evropskih volitvah pa je na svojo listo uvrstil nekdanjo urednico proruskega portala Russia Beyond Polono Frelih in nekdanjega prvega moža policije Bojana Potočnika, ki je bil tudi svetovalec predsednika Danila Türka, nekaj časa pa generalni sekretar stranke Desus.

Slednji se je javno poslovil od ruskega diplomata Sergeja Lemeševa, ki so ga slovenske oblasti izgnale zaradi vohunjenja ter širjenja ruske propagande in dezinformacij.

V svojih zapisih na družbenih omrežjih je Stevanović večkrat poveličeval ruskega predsednika Vladimirja Putina in blatil ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega.

Nasprotuje tudi višjim obrambnim izdatkom, ki so pravzaprav vseevropski odgovor na Putinovo agresivno politiko, zato je predlagal referendum, ki so ga pozneje v državni zbor vložili poslanci Levice, državni zbor ga je celo izglasoval, a pozneje umaknil.

Stevanovićevi srbski posli

Konec lanskega leta je Stevanović v intervjuju za srbski portal Srpski Ugao obljubil podporo priznanju srbske manjšine v Sloveniji: »Srbi v Sloveniji so ogromni družbeni, kulturni in ekonomski kapital. Gradili so to državo, prispevajo k njenemu razvoju in si zaslužijo institucionalno priznanje.

Podprl bi vsako pobudo za status narodne manjšine, ki se s tem nič ne izgublja – nasprotno, krepi se multietnična identiteta Slovenije in kaže spoštovanje do ljudi, ki tukaj živijo desetletja.

To bi bilo civilizacijsko dejanje poštenja in priznanja, ne pa politično vprašanje.« V istem intervjuju je tudi hvalil srbskega predsednika Aleksandra Vučića, ki da vodi »realistično politiko ravnovesja«, ki omogoča sodelovanje tako z Brusljem kot tudi z Moskvo in Pekingom, čemur bi morala slediti tudi Slovenija.

Ob tem je večkrat slišati, da naj bi Stevanovića financirali tako Rusija kot Srbija, kar pa sam zanika. Prav tako zanika, da bi imel srbsko državljanstvo. »Nikoli nisem obljubljal podpore srbski manjšini.

Jasno sem povedal, da je to ustavno nemogoče. Ker ob številčnosti je potrebna tudi avtohtonost. Jaz sem samo rekel, da bi podprl vsakogar, ki dokaže oba pogoja, ker nam je ustava sveta. In so zaradi mene lahko Bušmani,« se nam je v odgovoru sprenevedal Stevanović.

V Beogradu je trenutno kot predsednik slovenske vaterpolske zveze, ker je tam evropsko prvenstvo v tej športni panogi. V zvezi s slednjo je večkrat slišati, da je nenavadno, da je postal njen predsednik glede na to, da se nikoli ni ukvarjal s tem športom.

Zanika, da bi mu tja pomagal kranjski župan Matjaž Rakovec, sicer član SD, saj da je v mestnem svetu »klena opozicija«. Tja naj bi ga povabil kranjski vaterpolski klub Triglav.

Rusko veleposlaništvo naj bi obiskal le dvakrat: prvič leta 2015, ko je bil ambasador Doku Zavgajev, drugič pa leta 2022. Leta 2015 še ni bil predsednik stranke, bil pa je že mestni svetnik v Kranju, a je – zanimivo – kljub temu prišel do ruskega veleposlanika.

A ostanimo pri Stevanovićevih »srbskih poslih«. Od leta 2014 do avgusta lani je bil tudi predsednik društva pravoslavne enotnosti Nikola Tesla Kranj. Na vprašanje, zakaj je bilo društvo izbrisano iz registra in za kaj se je zavzemalo, je odgovoril, da društvo ni nikoli delovalo: »Nikoli. Ni imelo TRR, ni imelo dejavnosti in zaradi nefunkcionalnosti je bilo zaprto.« Zakaj je potemtakem sploh vodil društvo, če to sploh ni delovalo, ni pojasnil.

Robert Balen

Podobno nejasna je tudi njegova preteklost, zakaj je odšel iz policije in kako je v stečaj spravil podjetje za varovanje Feniks VS. Po pisanju portala Necenzurirano naj bi Stevanović nekemu gostu v enem od kranjskih lokalov z udarcem prizadejal lahko telesno poškodbo, a ga je sodišče oprostilo zaradi pomanjkanja dokazov.

Stevanović zatrjuje, da ni bil nikoli odpuščen iz nobene službe in da je policijo zapustil sam. Glede podjetja Feniks VS pa pravi, da ga je prevzel, ko je bilo že nelikvidno, ker pa so na Fursu zavrnili vlogo za obročno odplačevanje dolga, je predlagal stečaj. Na vprašanje, ali drži, da je zaradi prekrška izgubil licenco za varovanje, pa ni odgovoril.

Kopija Zmaga Jelinčiča

Stevanović se je, kot rečeno, v lokalno politiko vključil leta 2014, ko je bil izvoljen za mestnega svetnika v Kranju, in sicer z listo Zoran za Kranj. Takrat je tudi prvič kandidiral za župana in v drugem krogu prejel dobrih 32 odstotkov glasov.

Leta 2016 se je včlanil v SNS Zmaga Jelinčiča in postal podpredsednik stranke, na njeni listi je celo nastopil na volitvah 2018. Če bi SNS takrat dobila poslanca iz gorenjske volilne enote, bi prišel v državni zbor. Še pred tem, januarja istega leta, je Stevanović nastopil skupaj z Brankom Grimsom in Andrejem Šiškom na okrogli mizi Domoljubje v današnjem času.

Kmalu za tem se je z Jelinčičem razšel, prav tako tudi s SDS, za katero zdaj pravi, da z njo ne bi šel v koalicijo. Po drugi strani pa, če odpišemo njegovo nasprotovanje oboroževanju (ampak podobno velja tudi za nekdanjega poslanca SDS Dejana Kaloha, predsednika stranke Suvereni), se še vedno zavzema za suverenizem, nasprotuje EU in Natu, a je hkrati za odprte schengenske meje.

S politično desnico ga druži zavzemanje za nižje davke. Stranka Resnica je pravzaprav kopija SNS Zmaga Jelinčiča, le da v slednji ni anticepilcev.

S tega vidika je neverjetno, da ga je premier Robert Golob povabil na kosilo (ki ga je Stevanović zavrnil) skupaj z levimi oziroma levosredinskimi strankami, kmalu po volitvah pa celo sprejel v svoji premierski pisarni. V čem pa je Stevanović bolj sprejemljiv za politično sodelovanje kot Janša?

Težko si je predstavljati za skupno mizo Levico, SD, Svobodo in stranko Resnica, razen če jim je bolj kot vrednote, s katerimi se predstavljajo pred volivci, pomembna oblast.

Če bo Stevanović po volitvah res jeziček na tehtnici, bo s svojo podporo dejansko lahko odločal, kdo bo imel oblast. Bo pravi politični trgovec, tako kot nekoč Jelinčič, ki je vsaj zadnji dve desetletji z vsakomer sklepal politične kupčije.

Stevanović je večkrat izjavil, da z Janšo ne bo sodeloval. Kaj pa z Golobom? »Ne pristajamo na to, da obstajata samo dve strani, in nismo tu za to, da bi katerikoli strani pomagali priti na oblast.

V koalicijo bomo šli s tistimi strankami, ki bodo sprejele naša programska izhodišča,« odgovarja Stevanović. No, bomo videli. Dan po volitvah je čas, ko se poje največ predvolilnih obljub.

Nosilec materialnih avtorskih pravic in avtor oba izrecno prepovedujeta kakršnokoli reproduciranje tega članka tudi za kakršenkoli namen spremljanja medijskih objav.

Reporter