Orkester Slovenske filharmonije; Novoletni koncert; 1. januar 2026, Cankarjev dom, Ljubljana

Slovenska filharmonija je vstop v novo leto proslavila s polno zanosa, kot ga lahko zanosni glasbeniki zmorejo v polnem sijaju posilvestrovanja. Užitek jih je bilo spremljati na odru in poslušati v popolni zbranosti. Pripravili so dogodek, ki je presegel pričakovanja vseh v dvorani, ne samo onih na odru.

Najbolj zanosen je bil dirigent Bas Wiegers, ki je svoj vpliv in energijo znal prenesti na orkestraše, ti pa so jo prenesli na publiko. V prvi točki koncertnega programa so se še nekoliko lovili, a so se hitro ulovili.

Tu velja pohvaliti Franca Kosma (trobenta), ki je lepo in točno izvedel svoj zahtevni part v Stölzlovem Koncertu grosso v D-duru. Sledil je Haydnov Koncert za trobento in orkester v Es-duru.

Tu je kot solist nastopil gost Jerön Berwärts. Trudil se je. Orkester mu je lepo sledil in ga podpiral. Morda se je komu uvrstitev del Čajkovskega in Prokofjeva na Shakespearovo tragedijo Romeo in Julija zdela moteča.

Oba ruska skladatelja sta vdahnila premišljene, globoke in pretresajoče glasbene misli, ki morda niso najprimernejše za novoletni program, sploh ob tako zastavljenem koncertnem sporedu, ob bok ostalim, pa tudi pričakovanim, narativom skladb.

Tu se odpira diskusija, ki je tukaj ne bi nadaljevali, a kak dodaten razmislek, poglobljen, vodstvu Slovenske filharmonije (že dlje časa) ne bi bil odveč. Zelo bi bil dobrodošel, sploh pri oblikovanju imen za abonmaje in novoletnih koncertnih programov.

Kot za izbor teh del Čajkovskega in Prokofjeva bi lahko nekaj podobnega veljalo še za naslednjo točko koncertnega programa. Sprašujemo se, ali je bilo to nekoliko morbidno skladbo Györgyja Ligetija z naslovom Makabrove skrivnosti, ki na poseben način opisuje apokalipso, nujno vključiti v program ali je morda obstajala kaka alternativa.

Ali gostujoči trobentač Jerön Berwärts ni imel česa drugega pripravljenega? Zatem je Berwärts odložil trobento in pričel peti in interpretirati šansone Jacquesa Brela. Težko nas je prepričal, sploh ko so se nam v spomin vtisnile izvedbe Darje Švajger in Vite Mavrič.

Že nekaj časa nas preganja vprašanje: le kaj nam sporoča Slovenska filharmonija z naborom skladb ob samem začetku novega leta? Da nam želi novo leto nesrečne ljubezni, leto apokalipse? Nočemo verjeti in ne verjamemo.

Novoletni koncertni program je povečini ponudil izbor glasbe za širok nabor okusov. Orkester je bil dobro pripravljen. Kar malo škoda ga je bilo za tako zamišljen program. Vendarle je treba paziti, da se kot soliste k našemu najboljšemu orkestru povabi umetnike najmanj enakega umetniškega nivoja.

Ta koncert bi z veliko samozavestjo in zlahka sam orkester izvedel in pripravil bolje. Skladbe, ki jih je orkester izvedel samostojno, brez solista trobentača, igralca akrobata (igranje inštrumenta na kolenih) in pevca, so izzvenele bolje.

Sploh sklepni Offenbachov Can Can, ki je popravil okus in vendarle dodal čarobnost veselega vstopa v novo leto. Bravo!

Ti novoletni programi Slovenske filharmonije postajajo zaželeni bombonček, ki privablja vse več ljudi. Na podlagi ocene letošnjega z velikimi pričakovanji zremo skoraj leto dni naprej, v naslednji prvojanuarski koncert.

Nosilec materialnih avtorskih pravic in avtor oba izrecno prepovedujeta kakršnokoli reproduciranje tega članka tudi za kakršenkoli namen spremljanja medijskih objav.