Že prejšnji teden je več domačih medijev preplavila novica, da so gorenjski policisti kazensko ovadili učitelja verouka in novinarja, pri katerem so na domačem računalniku v kleti odkrili gnusno otroško pornografijo. Istočasno z objavo v medijih so internetne forume preplavile objave, da gre za Janeza Porento, okolici doslej poznanega kot človeka, ki je v javnem in tudi zasebnem življenju večino svojega časa namenil dobrobiti otrok.

»Amerika ni država. Amerika je le biznis,« gangster Jackie Cogan konča film Ubij jih nežno. In biznis je za nekatere več kot dober. V Združenih državah ne živi le daleč največ milijarderjev, tam nastaja tudi nova kasta najpremožnejših v tej sladki smetani razkošja. Po štetju revije Forbes zasedajo prvih osem mest na lestvici najbogatejših Zemljanov, njihov vpliv na državo in prek nje na ves svet pa je vse močnejši.

Blejski strateški forum (BSF) je letos obeležil jubilejno, dvajseto leto, zato bi pričakovali, da se ga bo udeležilo več pomembnih tujih gostov, mednarodnih organizacij in voditeljev. Ob takšni obletnici bi se zdelo logično, da ta forum, ki velja za naš osrednji zunanjepolitični letni dogodek, namenjen promociji slovenske diplomacije, postane še ambicioznejši, da se vzpostavi kot ena od treh relevantnih globalnih konferenc v Evropi. Blejskega strateškega foruma seveda ne moremo primerjati z Davosom niti Alpbachom, njegova konkurenca je kvečjemu bratislavski GLOBSEC forum, ki se bolj osredotoča na evropske integracije, varnost in transatlantske odnose.

Predsednico Natašo Pirc Musar bolj skrbijo razmere v Palestini kot neimenovanje guvernerja in varuha človekovih pravic.

Če bi Urška Klakočar Zupančič na kongresu Svobode res izzvala premierja Goloba, bi to pomenilo razkol v stranki, česar si ta pol leta pred volitvami ne more privoščiti.

Na čislani veterinarski kliniki Zajc & Co. za besedo »oprostite« najbrž še nikoli niso slišali. Sicer bi jo znali izgovoriti!

Lepa Dalia, ki Zohanu da priložnost, da se izkaže kot frizer, je Palestinka. Si predstavljate, da bi danes Palestinka dala službo Izraelcu? Ali obratno? Težko, a ne? Morda pa. Kdo ve.

Andrej Stare je eden redkih starejših komentatorjev, ki ga ni nikoli povozil čas. In odkar ne komentira več skokov, no, tudi odkar ni več na skakalnicah Petra Prevca, je vse skupaj mnogo manj zanimivo.

Če premierja ne bodo pokopale avtoceste, kmetje, vaške straže ali zdravniki, potem si je resnično zaslužil poroko. Kajti življenje ni potica, še manj pa filmska komedija, v kateri gledamo štiri poroke in pogreb.

Noah Hawley, ki se je proslavil z uspešnim prenosom kultnega filma Fargo na televizijska platna, s serijo Alien: Earth znova poskuša dati svoj pečat stvaritvam nekoga drugega – tokrat Ridleyja Scotta, Jamesa Camerona in drugih avtorjev v franšizi Osmi potnik.

Capella Helvetica je zanimiva mednarodna druščina glasbenikov, ki so svoje glasbeno profesionalno življenje posvetili renesančni in baročni glasbi, z izvajanjem na replikah originalnih inštrumentov pa dajejo koncertnemu programu poseben prizvok in še bolj avtentično izvedbo. Po zaslugi festivala Seviqc jih lahko poslušamo tudi v Sloveniji.

Politični populisti povsod po svetu (in tudi pri nas!) imajo vedno zelo enostavne rešitve za kompleksne probleme. S populističnimi floskulami bolj ali manj uspešno nabirajo volivce, ko pa pridejo na oblast, praviloma nastanejo težave, saj je obljube v praksi potem težko uresničiti.

»Ne stori bližnjemu, česar ne želiš, da bližnji stori tebi,« je misel iz Svetega pisma, ki jo vsi poznamo in imamo pogosto tudi na koncu jezika. Če bi jo v praksi upoštevali, ne bi potrebovali nobenih dodatnih zakonov, kodeksov ali pravilnikov, ker bi zmeraj počeli zgolj tisto, kar je prav. Žal je v življenju tako, da je tisto, kar je videti na prvi pogled sila enostavno, najtežje izvedljivo.

Včerajšnjega srečanja članov prijateljev in podpornikov NSI se je presenetljivo udeležil tudi njen ustanovitelj in dolgoletni evropski poslanec Lojze Peterle, ki naj bi obljubil vrnitev v stranko. Njegove vrnitve se veselita tudi oba kandidata za predsednika stranke, Jernej Vrtovec in Anton Harej. Kdo od njiju uživa podporo prvaka SDS Janeza Janše?

V času do naslednjih volitev bom objavljal komentarje na temo političnega in gospodarskega položaja v svetu in v Sloveniji. Precej komentarjev bom napisal na novo, pri nekaterih pa bom razširil teme, ki sem jih doslej obravnaval na Facebooku in v blogu. Vabim vas k branju.

Od leta 2014, ko se je začela ruska hibridna vojna proti Zahodu, je bilo večkrat izpostavljeno vprašanje vmešavanja v volilne procese zahodnih držav. Najbolj znane so obtožbe, da so Rusi leta 2016 odločilno pripomogli k izvolitvi Donalda Trumpa za ameriškega predsednika. Toda Kremelj se je v zadnjem desetletju vmešaval v volitve še v najmanj 80 državah sveta, razkriva poročilo Evropske službe za zunanje delovanje (EEAS), od tega v 42 primerih tudi v Evropi. To pa samo po sebi odpira vprašanje, ali lahko dolga roka Kremlja poskuša vplivati tudi na naše parlamentarne volitve na začetku prihodnje pomladi. Odgovor je pritrdilen – in kar je še bolj zaskrbljujoče: Rusi to posredno in na različne načine počnejo že danes.

Aforizem, da se lahko zaneseš na Američane, saj bodo vedno naredili pravo stvar, potem ko bodo uporabili vse druge možnosti, v času predsednika Donalda Trumpa postaja dejstvo. Vprašanje je, ali bo svet prenesel igranje z vsemi drugimi možnostmi, medtem ko Američan ohranja svojo nenavadno navezanost z ruskim avtokratom Vladimirjem Putinom. Še posebej ker Trump posvaja njegov izkrivljeni pogled na demokracijo in ga prenaša v ameriško politiko.

Pri prometu ni tako, da bo ena nova cesta rešila vse naše probleme, kaos na slovenskih avtocestah komentira dr. Marko Kovač z Instituta Jožef Stefan. Kot raziskovalec v Centru za energetsko učinkovitost IJS preučuje različne vidike mobilnosti in za Reporter je med drugim spregovoril o slovenskih in evropskih izzivih elektrifikacije prometa, o pomanjkljivih rešitvah za prometne težave Slovenije, pa o tem, zakaj se Slovenci kljub nagovarjanju ljudi na oblasti nočemo in ne moremo ogreti za javni potniški promet.

Veter je nosil vonj morja in cvetja, ko je letalo »treščilo« ob kratko pristajalno stezo Madeire. Neznosna poletna vročina Evrope je v hipu izginila; tu, na otoku večne pomladi, nas je prijetnih 24 stopinj ovilo v osvežujoč objem. Madeira, vulkanski biser, kjer se nebo zliva z morjem, je bila kot sanje: bujna, divja, a prijetna. Pohodi na Pico Ruivo, delfini, ki plešejo v valovih, in banane, slajše od spominov – otok, ki obljublja pomlad v srcu poletja.

Dr. Rok Spruk je nase opozoril že v rosnih letih, na začetku študija ekonomije, ko je tudi v Reporterju objavil nekaj kolumn. Že tedaj je bil zanimiv sogovornik, ki je izstopal iz lastne generacije, sedaj, ko službuje kot izredni profesor na ljubljanski ekonomski fakulteti, pa je dialog z njim prava poslastica. Med drugim je dr. Spruk, ki je doktorat pridobil iz kvantitativne ekonomske zgodovine na Univerzi Utrecht na Nizozemskem, na podlagi aktualnih dogajanj lepo razložil gospodarsko prihodnost naše države in sveta.