Na začetku leta 2026 je Evropska unija v bržkone najtežavnejšem – nekateri bi celo rekli brezizglednem – položaju vse od nastanka svojih institucionalnih predhodnic.

Robert Golob se je poročil z vplivnico, Janez Janša pa je več na družbenih omrežjih kot Golobova vplivnica.

Črna gora je z zaprtjem še petih poglavij odločno pospešila svojo pot v EU – a pred državo so še veliki izzivi.

V študentskih letih smo z veseljem prebirali stripe Alana Forda. V srbohrvaščini, jeziku, ki danes ne obstaja več, v slovenščini je začel izhajati veliko pozneje.

»Amerika ni več svetleče mesto na gori, ampak le še ena od petih mafijskih družin, ki si delijo ozemlje,« se ne šali sloviti komik Jon Stewart.

Kakšen je izkupiček nestalnega članstva Slovenije v Varnostnem svetu, ki se izteče na silvestrovo? Je slovenska diplomacija v teh dveh letih res pridobila ugled?

Tistim, ki vam pridigajo o evropskih moralnih vrednotah, spoštovanju etičnih standardov in ničelni toleranci Bruslja do korupcije, se lahko smejite v obraz.

Krepko čez 19 tisoč primerov dezinformacij prokremeljskih medijev je v preteklih desetih letih že dokumentiral in ovrgel spletni portal EUvsDiSiNFO.

Evropska komisija je minuli teden, ko je državni zbor sprejemal proračun za leti 2026 in 2027, objavila jesensko gospodarsko napoved.

Stagnacija Slovenija in počasni zaton sta bila zapisan v zvezdah, kot tudi zaton Evrope in EU. Ne, Slovenija ni »zgodba o uspehu«.

Konec tega tedna, točneje 1. novembra, bo leto dni, odkar se je v Novem Sadu zgodila tragična nesreča, padec betonske nadstrešnice na železniški postaji.

Ali se v ekonomskem smislu res pomikamo iz germanske v romansko interesno sfero, torej od Nemčije in Avstrije k Franciji, kot bi kdo pomislil ob obisku Emmanuela Macrona.

Kakšna poslastica za pisanje bi bila zadnja bruseljska vohunska afera za Iana Fleminga, pisateljskega očeta Jamesa Bonda, če bi bil še živ.

Inštitut 8. marec in evropski poslanec Matej Tonin sta na bojni nogi zaradi kampanje My Voice, My Choice (Moj glas, moja izbira): Za varen in dostopen splav.

Noro je, da leta 2025 marsikatera članica EU ne ve natančno, kakšen je protokol v primeru dronov, ki zadnje tedne vdirajo v zračni prostor evropskih držav.

Vse več neznanih letečih predmetov na evropskem nebu vzbuja mešane občutke - ne gre za leteče krožnike, temveč za drone. Toda čigave? Sovražnik ostaja neviden.