V študentskih letih smo z veseljem prebirali stripe Alana Forda. V srbohrvaščini, jeziku, ki danes ne obstaja več, v slovenščini je začel izhajati veliko pozneje.

»Amerika ni več svetleče mesto na gori, ampak le še ena od petih mafijskih družin, ki si delijo ozemlje,« se ne šali sloviti komik Jon Stewart.

Kakšen je izkupiček nestalnega članstva Slovenije v Varnostnem svetu, ki se izteče na silvestrovo? Je slovenska diplomacija v teh dveh letih res pridobila ugled?

Tistim, ki vam pridigajo o evropskih moralnih vrednotah, spoštovanju etičnih standardov in ničelni toleranci Bruslja do korupcije, se lahko smejite v obraz.

Krepko čez 19 tisoč primerov dezinformacij prokremeljskih medijev je v preteklih desetih letih že dokumentiral in ovrgel spletni portal EUvsDiSiNFO.

Evropska komisija je minuli teden, ko je državni zbor sprejemal proračun za leti 2026 in 2027, objavila jesensko gospodarsko napoved.

Stagnacija Slovenija in počasni zaton sta bila zapisan v zvezdah, kot tudi zaton Evrope in EU. Ne, Slovenija ni »zgodba o uspehu«.

Konec tega tedna, točneje 1. novembra, bo leto dni, odkar se je v Novem Sadu zgodila tragična nesreča, padec betonske nadstrešnice na železniški postaji.

Ali se v ekonomskem smislu res pomikamo iz germanske v romansko interesno sfero, torej od Nemčije in Avstrije k Franciji, kot bi kdo pomislil ob obisku Emmanuela Macrona.

Kakšna poslastica za pisanje bi bila zadnja bruseljska vohunska afera za Iana Fleminga, pisateljskega očeta Jamesa Bonda, če bi bil še živ.

Inštitut 8. marec in evropski poslanec Matej Tonin sta na bojni nogi zaradi kampanje My Voice, My Choice (Moj glas, moja izbira): Za varen in dostopen splav.

Noro je, da leta 2025 marsikatera članica EU ne ve natančno, kakšen je protokol v primeru dronov, ki zadnje tedne vdirajo v zračni prostor evropskih držav.

Vse več neznanih letečih predmetov na evropskem nebu vzbuja mešane občutke - ne gre za leteče krožnike, temveč za drone. Toda čigave? Sovražnik ostaja neviden.

Države schengenskega območja, tudi Slovenija, z današnjim dnem za državljane tretjih držav na zunanjih mejah EU, mednarodnih letališčih in pristaniščih začenjajo uvajati elektronski sistem nadzora vstopa in izstopa (EES). Sistem, ki naj bi v celoti zaživel do 10. aprila prihodnje leto, bo beležil osebne in biometrične podatke pri prehodu meje.

Voditelji evropskih ter več arabskih in muslimanskih držav pozdravljajo mirovni načrt za Gazo, ki ga je v ponedeljek predstavil ameriški predsednik Donald Trump. Vrstijo se pozivi k uresničitvi predlagane rešitve, ki jo je Izrael podprl, gibanje Hamas pa jo še preučuje, poročajo tuje tiskovne agencije.

Če je bila misel na vojno v Evropi in v Sloveniji še pred leti povsem iracionalna in na ravni znanstvene fantastike, pa strah narašča že od začetka vojne v Ukrajini.