Krepko čez 19 tisoč primerov dezinformacij prokremeljskih medijev je v preteklih desetih letih že dokumentiral in ovrgel spletni portal EUvsDiSiNFO.

Stagnacija Slovenija in počasni zaton sta bila zapisan v zvezdah, kot tudi zaton Evrope in EU. Ne, Slovenija ni »zgodba o uspehu«.

Konec tega tedna, točneje 1. novembra, bo leto dni, odkar se je v Novem Sadu zgodila tragična nesreča, padec betonske nadstrešnice na železniški postaji.

Ali se v ekonomskem smislu res pomikamo iz germanske v romansko interesno sfero, torej od Nemčije in Avstrije k Franciji, kot bi kdo pomislil ob obisku Emmanuela Macrona.

Kakšna poslastica za pisanje bi bila zadnja bruseljska vohunska afera za Iana Fleminga, pisateljskega očeta Jamesa Bonda, če bi bil še živ.

Inštitut 8. marec in evropski poslanec Matej Tonin sta na bojni nogi zaradi kampanje My Voice, My Choice (Moj glas, moja izbira): Za varen in dostopen splav.

Noro je, da leta 2025 marsikatera članica EU ne ve natančno, kakšen je protokol v primeru dronov, ki zadnje tedne vdirajo v zračni prostor evropskih držav.

Vse več neznanih letečih predmetov na evropskem nebu vzbuja mešane občutke - ne gre za leteče krožnike, temveč za drone. Toda čigave? Sovražnik ostaja neviden.

Države schengenskega območja, tudi Slovenija, z današnjim dnem za državljane tretjih držav na zunanjih mejah EU, mednarodnih letališčih in pristaniščih začenjajo uvajati elektronski sistem nadzora vstopa in izstopa (EES). Sistem, ki naj bi v celoti zaživel do 10. aprila prihodnje leto, bo beležil osebne in biometrične podatke pri prehodu meje.

Voditelji evropskih ter več arabskih in muslimanskih držav pozdravljajo mirovni načrt za Gazo, ki ga je v ponedeljek predstavil ameriški predsednik Donald Trump. Vrstijo se pozivi k uresničitvi predlagane rešitve, ki jo je Izrael podprl, gibanje Hamas pa jo še preučuje, poročajo tuje tiskovne agencije.

Če je bila misel na vojno v Evropi in v Sloveniji še pred leti povsem iracionalna in na ravni znanstvene fantastike, pa strah narašča že od začetka vojne v Ukrajini.

Ob rusko-ameriški pomiritvi, ki jo je kronala prisotnost Američanov na rusko-beloruskih vojaških vajah, se zdi eskalacija napetosti med Evropo in Rusijo neizbežna.

Evropska unija se danes sooča z resnim vprašanjem konkurenčnosti. Poročilo Maria Draghija iz leta 2024 opozarja, da Evropa zaostaja v vlaganjih in raziskavah.

Z Markom Voljčem smo se pogovarjali o razmerah v svetu, ekonomiji, krhanju demokracije in liberalnega kapitalizma, pa tudi o njegovi nesojeni politični karieri.

Če bi očetje Evropske unije videli, koliko orožja proizvajajo razne evropske države in kako tekmujejo v oboroževalni tekmi, bi se obračali v grobu.

Obseden je z Nobelovo nagrado, komentirajo prizadevanja ameriškega predsednika za končanje vojne v Ukrajini poznavalci razmer v Beli hiši. Donald Trump si je tako želi, da je pripravljen prisluhniti močnejšemu, torej Rusiji, samo zato, ker je prepričan, da bo tako prej prišlo do sklenitve mirovnega sporazuma z Ukrajino. Trump je nad Putinom fasciniran, vendar je spoštovanje očitno obojestransko, kajti v Moskvi, kjer so se ob vsaki priložnosti norčevali iz betežnega Josepha Bidna, o Trumpu ne rečejo žal besede. Zbliževanje med Združenimi državami in Rusijo pa ni omejeno le na evropsko vojno, ampak ima tudi širši, globalni kontekst, saj pragmatični Trump potrebuje vsaj nevtralno Rusijo v neizogibnem konfliktu s Kitajsko. Zaradi tega bo popuščal pri Ukrajini, kar pa ni v interesu Evrope.