»Včeraj sem govoril s prijateljem Janezom Janšo in mu čestital za ponovno izvolitev za predsednika vlade. Želim mu veliko uspeha. Dogovorila sva se, da bova sodelovala pri ponovni vzpostavitvi poti prijateljstva in sodelovanja med našima državama.« To je 24. maja na družbenem omrežju X zapisal izraelski premier Benjamin Netanjahu.

Z vmešavanjem izraelske paradržavne obveščevalne organizacije Black Cube v naše volitve in posledično z Janševim vodenjem vlade se bo najverjetneje dosedanja pokončna zunanja politika Slovenije v boju proti genocidu in vsem vojaškim agresijam čez noč obrnila v eno glavnih podpornic Netanjahujeve genocidne politike v Evropski uniji.

To se dogaja v trenutku, ko večji del sveta (končno in prepozno) dviguje glas proti vojnim zločinom Netanjahuja. Še več, po padcu Orbana, ki je bil veliki podpornik Izraela v EU, se utegne sedež izraelskih obveščevalcev v Evropi iz Budimpešte preseliti v Ljubljano. Takšna je pač cena Janševega prevzema oblasti.

To smo ob razkritju afere Black Cube vedeli vsi, ki vemo, da se vsako »kosilo« debelo plača. Črna kocka bo zdaj izstavila račun. Pričakovati je, da bo, poleg trgovine z orožjem in tehno-obveščevalnimi izdelki, glavna zahteva, da Janševa vlada prekliče priznanje Palestine kot samostojne države.

Tesne Janševe povezave z Izraelom

Prve povezave današnjega premierja z Izraelom segajo že v čas slovenske osamosvojitve, ko je bil Janez Janša obrambni minister. Slovenija je bila v času razpada nekdanje Jugoslavije podvržena embargu na uvoz orožja, zato se je orožje kupovalo na skrivaj.

Izrael je bil ena izmed držav, prek katerih so potekale ilegalne nabave vojaške opreme za nastajajočo slovensko vojsko in policijo. Izraelske avtomatske puške, brzostrelke (znan je predvsem model Uzi) in drugo orožje so predstavljali pomemben del arzenala, s katerim so se slovenske sile pripravljale na oborožen spopad z Jugoslovansko ljudsko armado (JLA).

Profimedia

Ti stiki so bili dobra osnova za nadaljnje povezave pri orožarskih in tudi drugih poslih. Vso svojo politično kariero se Janša posveča orožarskim in obveščevalnim poslom. To ga povezuje s prijateljem Netanjahujem, ki ima podobne interese.

Kajti preden je izraelski premier stopil v politiko in postal predsednik stranke Likud, se je leta 1967 pridružil Izraelskim obrambnim silam in služil v specialni enoti Sajeret Matkal s činom kapetana.

Po diplomi na Tehnološkem inštitutu Massachusettsa se je zaposlil pri ameriškem svetovalnem podjetju Boston Consulting Group, leta 1978 pa se je vrnil v Izrael, kjer je ustanovil »Protiteroristični inštitut Jonatana Netanjahuja«. Tako Netanjahu kot Janša sta po svoji miselnosti predvsem vojaka in tako tudi vodita državo.

Arhivi beležijo njuno srečanje v Izraelu decembra 2020, ko se je Janša kot premier pogovarjal s tedanjim kolegom Netanjahujem o krepitvi odnosov in nabavi vojaške opreme za Slovensko vojsko v vrednosti 780 milijonov evrov. V Janševem kabinetu takrat navedb o morebitnih nabavah izraelskega orožja niso potrdili.

Zapisali so le, da se je Janša pred uradnim delom obiska srečal s predstavniki podjetij na področju kibernetske varnosti in drugih uspešnih podjetij, ki so mu predstavili delovanje in možnosti za sodelovanje s slovenskimi podjetji.

A iz krogov Slovenske vojske so v medije kapljale informacije, da je bil nakup opravljen. Sta pa oba premierja takrat podpisala Skupno deklaracijo o sodelovanju na področju tehnoloških inovacij. Med uradnim obiskom v Izraelu se je Janša sestal tudi s predstavniki izraelskega podjetja NSO Group, ki razvija sporno programsko opremo za nadzor in kibernetski vdor.

Tedanja Janševa vlada je opremljala vojsko tudi s protioklepnimi raketnimi sistemi Spike, ki jih proizvaja izraelsko podjetje Rafael, vendar jih je Slovenija uradno kupovala prek nemškega podjetja EuroSpike (ki je v delni lasti izraelskega proizvajalca) ter prek Natove agencije NSPA.

Prijateljski orožarski posli so bili več kot dobra podlaga za prijateljstvo med politikoma, ki sta večkrat ponovila svoje premierske položaje v svojih državah. Janša je bil eden redkih evropskih voditeljev, ki je izrazil trdno podporo Izraelu med oboroženimi spopadi na območju Palestine.

Pika na »i« je bilo vpletanje izraelske paradržavne obveščevalne agencije Black Cube v letošnje parlamentarne volitve. Podjetje Black Cube sta leta 2010 ustanovila Dan Zorella in Avi Yanus, oba nekdanja častnika tajne enote za specialne operacije izraelske vojske (IDF).

Podjetje je znano po delovanju v senci in je v preteklosti sprožilo mednarodne polemike, vključno z odmevnimi primeri v Romuniji, ZDA in na Madžarskem, v zadnjih mesecih pa pri nas in v Grčiji. Gre za tajno organizacijo, ki vedno nastopa proti organizacijam, posameznikom in vladam držav, ki obsojajo izraelsko politiko vojn.

Zaradi tajnosti je težko dokazati direktne povezave z izraelsko vlado, čeprav prav njihove aktivnosti jasno kažejo na to. Eden takšnih dokazov je tudi, da se je leta 2024 izraelski minister za diasporo Amichai Chikli, član Netanjahujeve stranke Likud, srečal z Zorello in svetovalci podjetja Black Cube ter dogovarjal o morebitni tajni operaciji, usmerjeni proti propalestinskim aktivistom na ameriških univerzitetnih kampusih.

Morda pa jim je samo razlagal položaj na Bližnjem vzhodu, kot sta, po Janševih besedah, na Trstenjakovi počela s kolegom Gioro Eilandom?!?

Kakorkoli, ko se proti Izraelu obrača vse več evropskih držav, denimo Španija, Francija, Italija, Nizozemska, Irska, Islandija in še nekatere druge, bo, kot kaže, Janša prevzel od Orbana vlogo zaščitnika izraelskih interesov znotraj EU.

Dvojni odnos Janševe SDS z EU

Med prvimi čestitkami, ki so prispele po izvolitvi v državnem zboru na Janšev naslov, so bile čestitke predsedujočih v EU – Evropske komisije, Evropskega sveta in Evropskega parlamenta.

Gre za povsem običajen protokol znotraj EU, da vodstva glavnih organov Unije čestitajo novoizvoljenim funkcionarjem držav članic. To ne priča o kakšnem posebnem priznanju, a vseeno le dokazuje neko vrsto podpore. Kolikšne, bomo videli v naslednjih mesecih in letih.

Profimedia

Nedvomno se je novi stari premier vedno, ko je bil na oblasti, prikazoval kot konstruktivni član evropske družine. Predvsem Evropske ljudske stranke (ELS), katere član je. Nasprotno od Goloba, ki je zmerno kritično pristopal k vse večji militarizaciji EU, Janša prisega nanjo.

Kot dolgoletni vodja stranke SDS ostaja Janša pomemben glas znotraj desnosredinske evropske družine, kjer redno opozarja na geopolitične izzive in vprašanja evropske varnosti. Vedno tudi trdno podpira obrambno politiko znotraj Nata in EU, močno zavezništvo z Ukrajino ter širitev EU na Zahodni Balkan.

Če kdo, bo nova Janševa vlada pričakovano pomembneje obremenila državno blagajno z večjo finančno podporo nakupu orožja in prispevkom Natu.

V tem smislu bo Ursula von der Leyen v Janši dobila zaveznika. Ni pa nujno, da lahko računa nanj pri vseh drugih vprašanjih. Zagotovo ne pri podpori spoštovanju medijske svobode, človekovih pravic in svoboščin ter pri socialnih vprašanjih. Spomnimo se samo njegovega prejšnjega mandata v obdobju 2020–2022 in napetosti z Evropsko komisijo ter evropskimi poslanci glede financiranja STA in RTV ter imenovanja evropskih delegiranih tožilcev.

Toda Evropski parlament ima v tem mandatu precej bolj desno sestavo, kot je bila sestava minulega evropskega hrama demokracije. Zato bo Janševa usklajenost z desnosredinskimi in skrajno desnimi strankami v Evropskem parlamentu tokrat prišla bolj do izraza.

Zagotovo pri vprašanju migracij, saj sedanja desna koalicija zagovarja strog nadzor na zunanjih mejah EU in ostro nasprotuje nezakonitim migracijam.

Siceršnjo usklajenost nove Janševe vlade s politiko večinskega dela Komisije in Evropskega parlamenta pa lahko zamaje dejstvo, da so nekateri poslanci SDS pri glasovanju o zaupnici predsednici Evropske komisije glasovali za predlog nezaupnice skrajno desnih strank ali pa so bili vzdržani.

Prvi konflikt je nastal že januarja letos. ELS je kaznovala poslance iz svojih vrst, ki na glasovanju o nezaupnici Evropski komisiji niso upoštevali smernic politične skupine, naj glasujejo proti. Med njimi sta tudi Milan Zver, ki je bil na glasovanju vzdržan, in Branko Grims, ki je bil odsoten. »Sankcije bodo trajale šest mesecev in se nanašajo na omejitve določenih funkcij znotraj skupine,« je pojasnil Zver.

Te dni bo Evropska ljudska stranka odločala tudi o sankcijah zoper Branka Grimsa (SDS), ki je v vrstah te stranke ponovno dvignil precej prahu. Grims je namreč pozval vse štiri desničarske skupine v Evropskem parlamentu, naj oblikujejo koalicijo po zgledu nedavnega zakona o deportacijah, ki ga je sprejela sredinsko-desničarska večina. »Če desničarske stranke ne bodo sodelovale in ne bodo sodelovale trajno, verjamem, da Evrope ne bo več. In to se bo zgodilo zelo kmalu,« je po poročanju portala Euroactiv dejal Grims.

Po navedbah njihovih virov je predsednik ELS Manfred Weber naslednji dan dejal, da se bo Grims soočil z notranjo kaznijo zaradi udeležbe na dogodku o krepitvi sodelovanja desnih oziroma skrajno desnih skupin v Evropskem parlamentu. Grims že dolgo povzroča težave v svoji skupini, saj je odkrito kljuboval podpori ELS kolegici in predsednici Komisije Ursuli von der Leyen ter zasedal položaj na skrajno desnem robu skupine.

Glede na vedno skrajnejša stališča Janševe stranke lahko pričakujemo, da tudi odnosi s Komisijo ne bodo vedno idilični. To se je pokazalo tudi pri SDS-ovih poskusih diskreditacije evropske komisarke za širitev Marte Kos, ki so padli v vodo.

Tako Evropski parlament (večinsko tudi poslanci ELS), predvsem pa Komisija in njena predsednica so namreč Kosovo vzeli v bran z obrazložitvijo, da so komisarko pred imenovanjem dodobra preverili in niso odkrili nobenih dokazov za njeno domnevno sodelovanje z jugoslovansko Udbo.

Profimedia

Enosmerno občudovanje Donalda Trumpa

V prvih dneh po izvolitvi Janše za mandatarja je med številnimi čestitkami umanjkala ena. Tista iz Bele hiše. To je pravzaprav presenetljivo, saj je Janša sedanjega predsednika ZDA odkrito podpiral v obeh njegovih predsedniških kampanjah.

Spomnimo, da je leta 2020 celo predčasno razglasil Trumpovo zmago, čeprav je v resnici zmagal demokrat Joe Biden, kar je sprožilo precejšnje mednarodne odmeve. Po Trumpovi zmagi novembra 2024 pa mu je Janša med prvimi čestital prek družbenih omrežij.

Janša namreč velja za enega največjih evropskih podpornikov Donalda Trumpa, saj imata skupna stališča o konservativnih vrednotah in populističnem slogu vodenja. Janša in Trump delita podoben pogled na nacionalno suverenost, na boj proti ilegalnim migracijam in kritiko liberalnih medijev ter globalizma.

Oba imata tudi skupnega zaveznika, in sicer Izrael. Politično in osebno bližino sta potrdila tudi s skupnim sodelovanjem na mednarodnih konservativnih dogodkih, kot je bilo srečanje v Budimpešti maja 2023, kjer sta oba nastopila kot osrednja govorca. Precejšnje simpatije do Janše in njegove stranke menda gojita tudi prva dama Melania Trump in njen oče.

Toda čeprav sta se Janševa in Trumpova vlada na diplomatski ravni med letoma 2020 in 2021 dobro razumeli, pa se njun odnos, kljub Janševi izraziti podpori, ni nikoli prelil v uradni dvostranski obisk na najvišji ravni niti v Beli hiši niti v domovini Trumpove žene.

Morda tudi sedanja »zamuda« pri čestitki pomeni preprosto to, da Trumpa vse manj zanima Evropska unija, še zlasti pa majhne države, ki nimajo potenciala niti v političnem, kaj šele v gospodarskem smislu. Ne glede na to pa lahko v Janševem mandatu pričakujemo brezpogojno podporo ameriškim interesom.

Ohladitev do Rusije, a vsi niso hladni

Bolj večplasten odnos pa ima Janša z Rusko federacijo oziroma z Vladimirjem Putinom. Odnos med Janšo in ruskim predsednikom Putinom se je skozi leta drastično spremenil – od gospodarskega sodelovanja do popolne politične zaostritve. Janša je kot predsednik vlade leta 2012 obiskal Vladimirja Putina v Moskvi. Zdelo se je, da je takrat še izkazoval občudovanje do ruskega predsednika, saj imata oba izrazit avtoritaren slog vodenja.

Med obiskom v Moskvi je Janša aktivno vabil ruske investitorje v Slovenijo in izrazil zadovoljstvo nad krepitvijo dvostranskih odnosov. V tem obdobju so se podpisovali ključni energetski sporazumi, predvsem glede projekta plinovoda Južni tok, s čimer se je Slovenija takrat tesneje povezala z ruskimi energetskimi viri.

Vse je spremenila ruska agresija na Ukrajino. Po ruski invaziji leta 2022 je Janša postal eden najglasnejših kritikov Vladimirja Putina v Evropi. Janša je javno izpostavil, da se je Putin preračunal, ko je ocenil, da bo Ukrajina padla v nekaj dneh in da Zahod ne bo enoten pri uvedbi sankcij.

V tem je imel popolnoma prav. A v svojem nasprotovanju Putinu gre celo tako daleč, da s Putinom primerja svoje domače politične tekmece oziroma levi del politike, ki jo obtožuje proruske drže. Tudi tiste, ki Putinu nasprotujejo, a samo terjajo od EU, da bi se morali z Rusijo pogovarjati.

Profimedia

Bo pa Janša zagotovo imel težave z izrazito prorusko usmerjenim predsednikom parlamenta Zoranom Stevanovićem. Ta mu bo prej ali slej v protiruski politiki nasprotoval in verjetno vlekel samostojne poteze.

Ko je podobno počel njegov prejšnji satelit Zmago Jelinčič, to ni bil velik problem, saj Jelinčič ni bil na vplivnem mestu. Stevanović pa je drugi človek Slovenije in to mesto mu je omogočil prav Janša. Zato verjetno Janšo čakajo neprijetne epizode v Bruslju, ki na prijatelje Rusije reagira zelo občutljivo.

Kitajska in Evropa

Kitajska je vsekakor pomembna velesila in Janševi pretekli odnosi s Pekingom niso bili najboljši. Odnosi med Janezom Janšo in Kitajsko so znani predvsem po diplomatskih napetostih iz začetka leta 2022. Takrat je premier Janša v intervjuju za indijsko televizijo napovedal pogovore o vzpostavitvi predstavništva na Tajvanu in podprl pravico Tajvancev do samoodločbe.

Kitajsko zunanje ministrstvo je izjave označilo za »nevarne« in izrazilo ostro nasprotovanje. Zaradi zaostrenih odnosov so kitajska podjetja začasno odpovedovala pogodbe in ustavljala nekatere naložbe v Sloveniji. Slovensko gospodarstvo in nekateri koalicijski partnerji so opozarjali na škodo, saj je Kitajska ena ključnih izvoznih partneric zunaj EU.

Danes, po poslabšanju odnosov s Trumpom in njegovih vrtoglavih carinah, postaja Kitajska vse pomembnejša tudi za Evropsko unijo. Janša je pragmatičen politik. Zato bo verjetno sledil politiki Komisije.

Podobno bo po vsej verjetnosti tudi z drugimi deli sveta in v odnosih s sosedi. Drugod po Evropi pa vendarle zna priti do kakšnih odstopanj. Če najprej pogledamo na bližnji Zahodni Balkan. Janševa SDS je imela doslej zelo dobre odnose z Vučićevo Srbijo (v njegovem prejšnjem mandatu so imeli celo skupne seje obeh vlad!!!), s sedanjo desno vlado Severne Makedonije in pa z Republiko Srbsko v BiH, kjer so prali svoj denar.

Tukaj bi lahko prišlo do nasprotnih stališč z EU. Vsekakor tudi pri širitvi EU, kjer je težko pričakovati skupni jezik novega premierja in komisarke za širitev Marte Kos, ki se je hoče Janša znebiti.

Ne smemo pa pozabiti niti na Madžarsko. Odnosi z drugimi sosedi bodo, kot kaže, ostali dobri, enako kot so bili tudi pod Golobovo vlado. Težko pa je napovedati, kako bo na starega in tesnega Orbanovega prijatelja gledal novi premier Péter Magyar.

Napovedal je že, da bo dobro pregledal Orbanove finance, katerih pomemben del je odtekal tudi v Janševo SDS za financiranje strankarskih medijev, ki so propagirali tudi Orbana. Lahko pa bi se Janša in Magyar ujemala pri Magyarjevem predlogu o krepitvi in širitvi Višegrajske skupine.

Evropska komisija

Magyar je v svojem predlogu širitve članstva omenjal tudi Slovenijo ter naši sosedi Avstrijo in Hrvaško. Ker so v večini držav višegrajskih članic na oblasti desne politične stranke, ki so pri nekaterih vprašanjih od liberalnega Bruslja bolj konservativne, bo verjetno Janša zapeljal v to smer. Sicer pa je Višegrad forsiral vedno, ko je bil na oblasti.

Toda organizirani blok nekdanjih vzhodnih socialističnih držav članic EU bi lahko v Uniji zaostril nasprotja med Zahodom in Vzhodom. S tem pa povečal nevarnost, da bi se ustanovne in druge zahodnoevropske članice Unije odrekle novejšim sestram, kar bi pomenilo konec EU.

Kdo bo zares vodil slovensko zunanjo politiko

Nekateri komentatorji menijo, da bo zunanja politika nove Janševe vlade tudi precej odvisna od tega, kdo bo novi zunanji minister. Sama mislim, da ni tako. SDS bo zagotovo obdržala to ministrsko mesto, izkušnje pa kažejo, da je Janša vedno hotel imeti velik vpliv na to področje, ne glede na to, kdo je bil zunanji minister.

Glavni kandidat naj bi bil Tone Kajzer, nekdanji veleposlanik na Danskem, Finskem in v ZDA. V času zunanjega ministra Logarja je bil državni sekretar na zunanjem ministrstvu, leta pred tem pa tudi državni sekretar v Janševem kabinetu predsednika vlade. Toda iz diplomatskih krogov ga je odnesla »afera depeša«.

Gre za dogodek iz septembra 2022, ko je vlada odpoklicala slovenskega veleposlanika v ZDA, Toneta Kajzerja. Razlog je bila zloraba zaupnega depešnega sistema, saj je Kajzer fotografijo diplomatske depeše poslal predsedniku SDS Janezu Janši, ta pa jo je objavil na družbenih omrežjih.

Zanimivo je, da je veleposlanik Kajzer sodeloval tudi v letošnjih predvolilnih nastopih kampanje SDS.

Drugo ime, ki kroži po hodnikih zunanjega ministrstva, pa je Gašper Dovžan, ki je od leta 2022 slovenski veleposlanik v Zagrebu. Gre za izkušenega diplomata srednje generacije, ki je sicer po poklicu pravnik. Na Evropski pravni fakulteti v Novi Gorici in Fakulteti za državne in evropske študije je celo predaval ustavno pravo.

Z letom 2000 se je zaposlil na ministrstvu za zunanje zadeve, v času prve Janševe vlade pa deloval v kabinetu predsednika vlade kot svetovalec za področje mednarodnih odnosov. Sodeloval je tudi pri predsedovanju Slovenije Evropski uniji.

Leta 2014 je postal namestnik vodje slovenskega veleposlaništva v Berlinu, kjer je ostal do leta 2017, ko se je zaposlil na Sektorju za splošne in institucionalne zadeve Direktorata za zadeve EU zunanjega ministrstva ter leta 2019 postal tudi vodja tega sektorja.
Omenjajo se tudi nekatera druga imena, a kdo bo na tem mestu, ve samo Janez Janša. Kdorkoli že bo novi zunanji minister, bo to človek, ki bo tesno povezan s predsednikom vlade in ki bo dosledno izvajal šefove usmeritve.

Nosilec materialnih avtorskih pravic in avtor oba izrecno prepovedujeta kakršnokoli reproduciranje tega članka tudi za kakršenkoli namen spremljanja medijskih objav.

Reporter