In ko se je že zdelo, da je evropski proces zamrl, se v zadnjem času vendarle čuti nov zagon. Najbližje vstopu je Črna gora, zato ni naključje, da je bil zadnji vrh EU – Zahodni Balkan junija prav v tamkajšnjem Tivtu.

Evropa se je zganila predvsem zaradi varnostnih interesov, saj je ruski vpliv v regiji še vedno močan. Prav nasprotno pa se obnašajo ZDA. Nova ameriška politika do Zahodnega Balkana se preusmerja zlasti na gospodarsko sodelovanje, medtem ko tradicionalna politična in varnostna vloga potuje v ozadje.

Ustavimo se najprej pri ruskem vplivu. Ta je bil pred nekaj leti zagotovo mnogo nevarnejši kot danes, ko je vojna v Ukrajini Rusijo dodobra izčrpala in največjo pozornost usmerja k svojim sosedam. Tako tistim, ki so že članice Nata, še bolj pa onim, ki na članstvo v evroatlantskih integracijah šele pretendirajo.

Rusija gradi vpliv na pravoslavju, konfliktih in hibridnih vplivih

Toda Balkan je od nekdaj pomembno interesno območje Rusije. Še zlasti tisti del, kjer ima močan vpliv Ruska pravoslavna cerkev. Tako Radio svobodna Evropa navaja poročilo Letna ocena groženj 2026, ki ga je objavil Urad direktorja nacionalne obveščevalne službe Združenih držav Amerike, ki ocenjuje, da je vojna v Ukrajini poglobila delitve med Zahodom in Moskvo, kar se odraža tudi na Balkanu.

Rusija naj bi spodbujala nestabilnost med Srbijo, ki ji je naklonjena, in Kosovom, hkrati pa podpira ločitev Republike Srbske od Bosne in Hercegovine. Oceni lahko pritrdimo, saj srbski predsednik Vučić, ki sicer ni več tako blizu Putinu kot nekoč, še vedno svojo politiko utemeljuje na prodajanju iluzije, da je Kosovo del Srbije in da se bo prej ali slej vrnilo v materinski objem.

Na žalost to še vedno verjame tudi večji del srbskega prebivalstva. Tako tistega v Srbiji, kot peščica, ki je še ostala na Kosovu.

Je pa od Vučića Putinu mnogo bolj pri srcu nekdanji predsednik bosansko-hercegovske srbske enklave Milorad Dodik. Čeprav se je moral formalno umakniti z mesta predsednika Republike Srbske, je Dodik še vedno glavni igralec te enklave.

Profimedia

Aprila lani je Dodik izjavil, da se je dotlej kar 26-krat srečal z Vladimirjem Putinom. Nazadnje, torej sedemindvajsetič, sta se videla 9. maja letos v Moskvi, ob praznovanju dneva zmage.

V Moskvi naj bi govorila o gospodarskem in političnem sodelovanju med Moskvo in Republiko Srbsko, Putin pa se je menda do Dodika obnašal, kot da bi bil predsednik neke suverene države. Odcepitev Republike Srbske od BiH bi seveda zamajala stabilnost v regiji in bistveno upočasnila vključevanje teh držav v Evropsko unijo in Nato, kar je v interesu Rusije.

Rusija krepi svoj hibridni vpliv na tem območju predvsem prek ruskih medijev, kot sta RT in Sputnik, aktivni pa so tudi na družbenih omrežjih. Uporabljajo srbski jezik in v svojih prispevkih predvsem kritizirajo Nato in EU, poudarjajo neuspehe Unije in tradicionalne vezi med Rusi in Srbi.

To vpliva tudi na druge medije. Zlasti v Srbiji, kjer je 90 odstotkov vseh medijev v rokah vladajoče stranke, v teh medijih nasprotujejo članstvu Srbije v EU in Rusijo ves čas prikazujejo kot zmagovalko vojne v Ukrajini.

Evropska unija se tega vpliva zaveda in zato je bil junijski vrh med EU in Zahodnim Balkanom v Tivtu usmerjen v odpiranje novih perspektiv držav v regiji. Če bi sodili po kadrovski prisotnosti evropskih voditeljev v Črni gori, bi lahko trdili, da je šlo za zelo pomembno srečanje.

To bi lahko sodili tudi po otvoritvenih besedah Ursule von der Leyen: »Danes delamo velike korake k izgradnji bolj neodvisne Evropske unije. Unije, ki je varnejša, odpornejša in popolnejša. In ne bo popolna brez Zahodnega Balkana. Zato je ta vrh tako pomemben.«

Spet se je zagnala francosko-nemška lokomotiva

Udeležba francoskega predsednika Emmanuela Macrona in nemškega kanclerja Friedricha Merza ni le diplomatsko priznanje Črni gori in širitvenemu procesu, temveč jasno politično sporočilo, da Evropo še vedno poganja francosko-nemška lokomotiva, ki računa tudi na države Zahodnega Balkana. Prav ti državi, zlasti Francija, sta – včasih brez razloga – kar nekajkrat ustavili nekatere balkanske države na poti proti Bruslju.

Tokrat sta Macron in Merz prišla v Tivat s konkretnim načrtom. Francosko-nemška pobuda za širitev EU, predstavljena junija 2026 tik pred vrhom EU-Zahodni Balkan v Tivtu, predlaga prenovo in poenostavitev pristopnega procesa.

Osredotoča se na postopno vključevanje držav kandidatk v evropske politike in hitrejše približevanje še pred formalnim polnopravnim članstvom. Kandidatke bodo lahko postopno prevzemale evropsko zakonodajo in se vključevale v posamezne politike Unije.

Srbski predsednik Vučić, ki sicer ni več tako blizu Putinu kot nekoč, še vedno svojo politiko utemeljuje na prodajanju iluzije, da je Kosovo del Srbije in da se bo prej ali slej vrnilo v materinski objem.

Namen je zmanjšati zastoje v širitvenem procesu, saj EU v zadnjih 13 letih ni sprejela nobene nove članice. Zato, če država kandidatka izvede reforme, mora tudi hitreje napredovati pri odpiranju in zapiranju pogajalskih poglavij na svoji poti v EU.
Po besedah nemškega kanclerja Merza mora Evropska unija pokazati, da je sposobna in pripravljena na širitev.

»Če v zadnjih 13 letih nismo sprejeli nobene nove članice, to kaže, da pomanjkljivosti niso le na strani držav kandidatk, ampak tudi na strani EU. Prav to želimo danes preseči,« je izjavil. Tudi francoski predsednik Macron se je pred začetkom vrha zavzel za novo metodologijo pristopanja, ki bi omogočila postopno prevzemanje pravnega reda EU v državah kandidatkah.

Voditelji EU so poudarili, da je širitev postala geostrateška prioriteta zaradi vojne v Ukrajini ter naraščajočega vpliva Rusije in Kitajske v regiji. Predsednik Evropskega sveta António Costa je dejal, da je prihodnost Zahodnega Balkana v EU in da je treba pristopni proces pospešiti.

»O tem bomo razpravljali z vsemi državami Zahodnega Balkana. To se nanaša na naše medsebojne odnose in tudi na perspektivo širitve, ki je zelo pomembna z geopolitičnega vidika, zlasti glede energetske neodvisnosti Evrope, varnosti in migracijskih poti,« je dodal.

Na vrhu je EU predstavila tudi oprijemljive koristi približevanja, kot so nadaljevanje izvajanja načrta rasti za Zahodni Balkan v vrednosti do 6 milijard evrov; večje vključevanje držav regije v enotni trg EU; začetek pogovorov o vključitvi držav Zahodnega Balkana v sistem »Roam Like at Home«, kar bi v prihodnje lahko odpravilo dodatne stroške mobilnega gostovanja med EU in državami regije.

To bo olajšalo in bistveno pocenilo komunikacijo z državami Zahodnega Balkana tako prebivalcem držav kandidatk s tega območja kot tudi državljanom EU, ki jih vežejo zasebne in poslovne vezi s tem območjem. Ukinitev tako imenovanega roaminga naj bi začela veljati naslednje leto.

Nekateri bi preskakovali ovire

V razpravah so mnogi predstavniki držav kandidatk izražali željo, da bi kar se da hitro sprejeli vse kandidatke, a so jim vsi predstavniki EU takoj povedali, da preskakovanja ovir ne bo. Podobno idejo je imel pred kratkim tudi nekdanji slovenski predsednik Borut Pahor.

EU se bo očitno trudila pospešiti proces, a polnopravne nove članice EU bodo lahko postale samo po zaslugah. Črna gora je v Tivtu tako dobila zagotovilo, da bo postala članica že leta 2028, Albanija pa spodbudo, da ji bo lahko, ob nadaljevanju sedanjega trdega dela, kmalu sledila.

Zatika se zlasti pri Srbiji. Že letos spomladi je Komisija začasno ustavila izplačilo dela denarja, ki je namenjen Srbiji. Evropska unija se uradno ni odločila za trajno zamrznitev evropskih sredstev, je pa Evropska komisija začasno ustavila posamezna plačila iz Načrta rasti za Zahodni Balkan.

Profimedia

Plačila v vrednosti skoraj 1,5 milijarde evrov so bila ustavljena zaradi nazadovanja Srbije. »Vse bolj nas skrbi, kaj se dogaja v Srbiji,« je za bruseljski Politico dejala evropska komisarka za širitev Marta Kos. »Govorim o raznih težavah – od zakonov, ki izpodkopavajo neodvisnost sodstva, prek zatiranja protestnikov in do ponavljajočega se vmešavanja v neodvisne medije,« je naštela.

Namesto da bi se predsednik Vučić nad tem zamislil, je raje hitro odpotoval v Peking k Xi Jinpingu in utrdil sodelovanje s Kitajsko. Med državami Zahodnega Balkana ima Srbija najbolj razvit odnos s Pekingom, ki ga gradijo z meddržavnimi sporazumi, delovanjem kitajskih tovarn in kitajskimi posojili za velike infrastrukturne projekte.

Lani se je obseg neposrednih tujih naložb (NTI) iz Kitajske znatno zmanjšal. Po obisku v Pekingu pa je srbski predsednik Aleksandar Vučić dejal, da bi lahko nove kitajske naložbe v Srbijo prišle v enem mesecu in da že potekajo pogovori o tem, kako okrepiti južno Srbijo.

V Tivtu so bili Evropejci jasni. Vučiću so sporočili, da je napredek Srbije proti članstvu v EU odvisen od izvedbe reform in uskladitve z evropsko zunanjo politiko, nemški kancler Friedrich Merz pa je poudaril, da se mora Beograd odločiti med Evropo, Rusijo in Kitajsko.

»America First« velja tudi za Balkan

Položaj Zahodnega Balkana je bil že od nekdaj odvisen tudi od ZDA. Nekateri menijo, da celo bolj kot od EU. V preteklosti je zagotovo to držalo. Po vojni na območju nekdanje Jugoslavije so bili Američani zagotovo odločnejši od Evropejcev in prav oni so morijo v Bosni ustavili z Daytonskim sporazumom, ki so ga podpisale vse vpletene strani. Aktivno politiko na Balkanu so vodili še vse do Trumpa.

Zdaj pa so se razmere spremenile. Trumpova zunanjepolitična strategija se zavestno odmika od Evrope in s tem tudi od Zahodnega Balkana. Ta Amerike ne zanima več kot strateško območje, temveč zgolj kot interesno območje. Ameriško zunanje ministrstvo je na zahtevo ameriškega kongresa objavilo poročilo o ameriški politiki na Zahodnem Balkanu, v katerem poudarja, da je obdobje izgradnje držav pod vodstvom ZDA končano.

Nova ameriška politika do Zahodnega Balkana zahteva več odgovornosti držav regije, hkrati pa obljublja manj neposrednega sodelovanja Združenih držav. Namesto tega bo poudarek na stabilnosti in obojestransko koristnih partnerstvih, manj pa na neposrednih posegih za obnovo ali »rešitev« regije. Poudarek se preusmerja na gospodarsko sodelovanje, medtem ko tradicionalna politična in varnostna vloga izginja v ozadje.

Je zaradi plinovoda moral oditi tudi Christian Schmidt?

Najpomembnejši projekt je gradnja plinovoda »Južna povezava«, ki naj bi povezala Hrvaško in Bosno in Hercegovino prek LNG-terminala na Krku. Konec aprila sta hrvaški premier Andrej Plenković in predsedujoča svetu ministrov BiH Borjana Krišto v Dubrovniku podpisala sporazum o južni plinski povezavi, ki bo povezala obe državi.

Sporazum sta podpisala ob robu vrha Pobude treh morij v Dubrovniku. Ob podpisu sta bila navzoča tudi ameriški minister za energijo Chris Wright in ameriška veleposlanica na Hrvaškem Nicole McGraw.

Plinovod naj bi na Hrvaškem gradil Plinacro, v BiH pa ameriško podjetje AAFS Infrastructure and Energy. Zakon o južni plinski povezavi za gradnjo plinovoda, ki bo BiH povezal s plinskim omrežjem na Hrvaškem, je parlament Federacije BiH ob velikih pritiskih ZDA sprejel že januarja lani.

Sredi aprila je po hitrem postopku sprejel še dopolnitve zakona, po katerih daje popoln nadzor nad projektiranjem, gradnjo in upravljanjem plinovoda na območju BiH novoustanovljenemu podjetju AAFS, na čelu katerega so vlagatelji, ki so blizu ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu.

Oblasti v BiH so podjetje AAFS za investitorja in upravljavca določile brez javnega razpisa, kar je v nasprotju z evropskimi pravili. Zakon so sprejele po hitrem postopku, brez razprave in posvetovanja z Evropsko komisijo.

Evropska komisija je zaradi zakona izrazila zaskrbljenost, vodja delegacije EU v BiH Luigi Soreca pa je v pismu oblastem sredi meseca opozoril, da bi to lahko ogrozilo dostop BiH do evropskega energetskega trga ter približno milijardo evrov sredstev za infrastrukturne in energetske projekte v okviru načrta EU za gospodarsko rast Zahodnega Balkana.

Zato se je projektu uprl tudi visoki predstavnik za BiH Christian Schmidt in poznavalci menijo, da ga je prav ta projekt odnesel s položaja.

Ko si kaj zaželita hči in zet

Trumpovi dobro vedo, kaj hočejo. Judovski zet Jared Kushner, mož Trumpove hčere Ivanke, sicer pa poslovnež in nekdanji Trumpov svetovalec, je v nepremičninskih poslih in tast mu z veseljem pomaga. Najprej so si zamislili, da bi popolnoma uničeno Gazo spremenili v razkošno letovišče za bogataše. Ta ideja še živi in je všeč tudi Izraelcem, saj bi s tem trajno odstranili iz Gaze avtohtono palestinsko prebivalstvo.

Na Balkanu so se Kushnerjevi s srbskim predsednikom Vučićem dogovarjali za postavitev Trumpove stolpnice, hotela in poslovno-trgovskega centra na parceli sredi Beograda, kjer stojijo ostanki nekdanjega jugoslovanskega obrambnega ministrstva, ki so ga Natova letala bombardirala leta 1999.

Ta projekt je v Srbiji vzbudil velik odpor in ob tej parceli so študenti, ki protestirajo proti Vučiću, pripravili vrsto protestnih zborovanj proti družini Trump in Vučiću. Zato se je Kushner iz projekta umaknil.

Udeležba francoskega predsednika Emmanuela Macrona in nemškega kanclerja Friedricha Merza ni le diplomatsko priznanje Črni gori in širitvenemu procesu, temveč tudi jasno politično sporočilo, da Evropo še vedno poganja francosko-nemška lokomotiva, ki računa tudi na države Zahodnega Balkana.

Sta pa zakonca Kushner pred časom križarila z jahto po Sredozemskem morju in v Albaniji je Ivanka menda zaplavala proti otoku Sazan, ki ji je bil tako všeč, da ga je takoj želela imeti. Gre za 5,7 kvadratnega kilometra velik nenaseljen otok na začetku Valonskega zaliva, v vzhodnem Otrantskem prelivu, ki ločuje Italijo od Albanije. Slovi po svoji neokrnjeni lepoti, belih peščenih plažah, turkiznem morju in nenavadnem, subtropskem podnebju in rastju.

To očaranje je pripeljalo do projekta, ki so ga razkrili že pred več kot dvema letoma in vključuje gradnjo luksuznih hotelov. A ko so se v zadnjih dneh na plaže pripeljali buldožerji, se je proti projektu na ulice odpravilo na tisoče protestnikov. Premierja Edija Ramo obtožujejo korupcije, a nihče ne popušča. Ne Rama ne protestniki. Vsak dan jih je celo več in zdi se, da Ramo ta projekt lahko odnese s položaja.

Modra in strateška Kitajska

Kitajska strategija prisotnosti in vpliva na Zahodnem Balkanu se precej razlikuje od drugih velesil. Nasprotno od Rusije, ki deluje predvsem na političnem, varnostnem in identitetnem področju, pa Kitajska gradi svoj vpliv prek gospodarstva, infrastrukture, tehnologije in financ. A na drugačen način kot ZDA. Američani so pri tem bučni in izsiljevalski, medtem ko Kitajci vse delajo po tihem, a nič kaj bolj prijazno kot Američani.

Najbolj so prisotni v Srbiji in Črni gori, pa tudi v BiH in delno tudi v Severni Makedoniji. Kitajska se usmerja predvsem na gradnjo in financiranje infrastrukturnih objektov, kot so avtoceste, železnice, mostovi, energetski objekti in industrijske cone.

Ko se je srbski predsednik Vučić pred dnevi vrnil z obiska pri Xiju, se je pohvalil z množico podpisanih sporazumov »s kitajskimi prijatelji«. A v politiki in poslih ni prijateljev. Javnost v Srbiji niti ne ve, koliko je s tem Srbijo zadolžil, saj so kitajske banke znane po oderuških zamudnih obrestih.

Žal se Vučić ni nič naučil iz črnogorskega primera, ki je državo pred leti pahnil v veliko zadolženost, in ni naključje, da so krmilo ostro obrnili proti Evropski uniji, ki kandidatkam za članstvo dober del denarja za projekte poklanja, ne pa izsiljuje.

Najbolj znan takšen primer je avtocesta Bar–Boljare v Črni gori, ki jo je financirala kitajska banka in gradilo kitajsko podjetje. Ker je gradnja zamujala, je ta projekt močno povečal javni dolg države.

Ne gre pozabiti tudi dejstva, da je nadstrešnico na novosadski železniški postaji, ki je padla in pod seboj pokopala 16 ljudi, gradilo kitajsko podjetje! A odgovarjal ni nihče. Srbija je namreč močno odvisna od Kitajske. Redki neodvisni mediji v Srbiji pišejo o velikih provizijah, ki jih za to prejema vladajoča garnitura, ki ji ni mar ne za kakovost gradenj in ne za dolgoročno zadolženost države.

Kitajska pa se zaveda tudi drugih poti, po katerih lahko vpliva na balkanske države. Svoj vpliv širi prek univerzitetnega sodelovanja, štipendij, svojih kulturnih centrov in učenja kitajskega jezika. Zadnji primer je iz Bosne in Hercegovine.

Profimedia

Po letih prisotnosti prek infrastrukturnih in energetskih projektov ter izobraževalnih in kulturnih programov je Kitajska v Bosni in Hercegovini sredi junija pridobila tudi raziskovalni center, ki sledi konceptu zunanje politike Xi Jinpinga.

Raziskovalni center za gradnjo skupnosti skupne prihodnosti človeštva, ki ga je pred nekaj dnevi v Sarajevu odprlo kitajsko veleposlaništvo, je bil predstavljen kot platforma za akademsko in strokovno izmenjavo na področju diplomacije in mednarodnih odnosov.

Ana Krstinovska, analitičarka za odnose med Kitajsko in Zahodnim Balkanom ter predsednica organizacije ESTIMA, je za Radio Svobodna Evropa izjavila, da je akademsko razsežnost takšnih pobud težko ločiti od širše strategije kitajske zunanje politike.

»Pravo akademsko raziskovanje pomeni akademsko svobodo, v primeru Kitajske pa je akademsko izražanje podrejeno splošnim smernicam in okvirom, ki jih je določila partijska država. Zato lahko pričakujemo raziskave, ki bodo selektivno izbirale primere in argumente, da bi Kitajsko prikazale v pozitivni luči, z zelo omejenim prostorom za izzivanje ali kritično razpravo,« je poudarila Krstinovska.

Morda bi se ob vseh teh vplivih lahko kaj naučila tudi Evropska unija. Nove tehnologije in komunikacijski pristopi ji namreč ponujajo vrsto novih in hitrejših možnosti delovanja.

Njen pristop je preveč birokratski in je usmerjen predvsem na zakonsko prilagajanje pravne ureditve držav kandidatk za članstvo v EU, ne pa na ugotavljanje dejanskega stanja pri kandidatkah.

Naivno je verjeti, če neka država sprejme z EU usklajen zakon, da se ga bo tudi držala. Trenutno sta največji težavi na Balkanu korupcija in avtokratsko vladanje, česar pa ne odpraviš z lepo napisanimi zakoni, temveč z njihovim izvajanjem. Tega bi se lahko naučili iz množice primerov v Romuniji, Bolgariji, Madžarski in Srbiji. Kaže, da za zdaj to najbolj razume komisarka Marta Kos, nekateri drugi evropski funkcionarji in državniki pa precej manj.

Nosilec materialnih avtorskih pravic in avtor oba izrecno prepovedujeta kakršnokoli reproduciranje tega članka tudi za kakršenkoli namen spremljanja medijskih objav.

Reporter