Po kritikah postopka imenovanja nadomestne kandidatke naj bi o tem jeseni ponovno razpravljal odbor stalnih predstavnikov Coreper, poroča Euractiv.

Potem ko je v zadnjem trenutku posredovala desničarska vlada Janeza Janše, Tanja Fajon julija ni bila imenovana na visoko pozicijo v Evropski službi za zunanje delovanje (EEAS), navaja bruseljski portal Euractiv. Pod pritiskom iz Ljubljane je nato visoka zunanjepolitična predstavnica EU Kaja Kallas na ta položaj predlagala drugouvrščeno kandidatko, Danko Birgitte Nygaard Markussen, ki je bila na koncu tudi imenovana.

Ko so veleposlaniki na odboru stalnih predstavnikov članic pri EU (Coreper) 22. julija imenovali nadomestno kandidatko, je sedem držav posredovalo v podporo Fajon in kritiziralo način, kako je potekal postopek imenovanja, sta navedla vira, seznanjena s sestankom.

Španija, Romunija in Belgija so se pri imenovanju Nygaard Markussen vzdržale.

Francija je izrazila obžalovanje zaradi pomanjkanja preglednosti v postopku in opozorila, da ne bi smel potekati izven uradnih kanalov.

Tudi Španija je podvomila v postopek in se pritožila, da je bilo premalo časa za oceno nove kandidatke, hkrati pa opozorila, da Markussen nima tako izrazitega političnega profila kot Fajon. Izrazila je tudi zaskrbljenost zaradi vpliva te poteze na EEAS.

Postopek imenovanja so kritizirali tudi Romunija, Luksemburg in Slovaška.

Belgija pa je poudarila, da ima Kallas pravico ravnati po lastni presoji, vendar je zaprosila za pravno oceno, ali morajo imenovani kandidati za položaje posebnih predstavnikov imeti podporo svoje nacionalne vlade. Pravniki, ki delajo za Svet EU, so odgovorili, da to ni obvezno, piše Euractiv .

Slovenska vlada je namreč proti Fajon vložila kazensko ovadbo, ker naj bi kršila zakon, saj se pri prijavi na delovno mesto kot odhajajoča zunanja ministrica ni posvetovala s širšo vlado. Te obtožbe Fajon odločno zanika, vlado pa je obtožila seksističnega političnega maščevanja, še piše Euractiv.

Evropska služba za zunanje zadeve je na sestanku na kritike odgovorila, da je slovenska vlada izpostavila "nove, vsebinske pomisleke", in trdila, da je nujno treba nekoga imenovati do 1. septembra, pri čemer se je sklicevala na nedavni obisk ruskega zunanjega ministra Sergeja Lavrova v Burkini Faso.

Irska, ki je predsedovala sestanku, se je strinjala s pozivi veleposlanikov, da se po poletnih počitnicah ponovno vrnejo k razpravi o postopku imenovanja, še poroča Euractiv.