Naravnala ga je poudarjeno realpolitično in »suverenistično« držo podkrepila s predlogom, da Kanada dobi status »pridružene članice EU«. Donald Trump je takoj zapretil s carinami: »Če bodo to storili in če bom menil, da gre za sovražno dejanje, bom uvedel zelo visoke carine ali prekinil trgovanje z Evropo na številnih področjih.«

Kanadski premier Mark Carney je bil naslednji dan v nagovoru evropskim poslancem v Strasbourgu jasen: »Kanada in Evropa bi morali zagotoviti svojo strateško avtonomijo prek tesnega sodelovanja na celotnem področju strateških zmogljivosti.«

V pogovoru z novinarji je dejal, da bi bila močnejša, odpornejša, bolj suverena Kanada učinkovitejša partnerica ZDA – isto velja za EU. A kaj bi bilo pridruženo članstvo? Evropske pogodbe takšnega statusa ne poznajo. Reuters navaja neimenovanega diplomata EU, ki je bil nad predlogom presenečen, saj »nihče zares ne ve, kaj pomeni«.

Tuji mediji izpostavljajo besede predsednice Komisije, da mora Evropa najti svojo pot v svetu, ki je do nje bodisi ambivalenten bodisi odkrito sovražen. Poudarjajo, da gre za poskus ustvarjanja resnične evropske suverenosti v času krhkih globalnih pravil.

Portal Politico poleg Kanade kot prve »pridružene članice EU« (takšen status formalno ni predviden) iz njenega govora o stanju Unije izpostavlja njeno napoved, da bodo neporabljena sredstva iz obrambnega programa SAFE preusmerjena v skupne projekte z ukrajinskimi obrambnimi podjetji.

Napovedala je nov evropski protokol za izredne varnostne razmere, ki bi dopolnjeval 4. člen Nata za boj proti hibridnim grožnjam. Zavzela se je za strožjo zaščito otrok na spletu s prepovedjo družbenih medijev (TikTok, Instagram ...) za mlajše od 13 let in prepovedjo osebnih računov za mlajše od 15 let. Pozvala je k hitremu prehodu umetne inteligence v realno gospodarstvo in obrambo ter napovedala pogovore z vodilnimi laboratoriji o regulaciji in varnosti.

Predlagala je pakt proti prekomernemu pravnemu urejanju, s katerim želi državam članicam pri uvajanju zakonodaje EU preprečiti dodajanje lastnih strožjih zahtev. Zahtevala je nov okvir za krizno ukrepanje, ki bi državam omogočil hitrejše vračanje migrantov ob izrednih razmerah. Glede okoljske politike in podnebja je pozvala k vztrajanju pri podnebnih ciljih.

Napovedala je strategijo za spopadanje s pomanjkanjem vode v kmetijstvu in industriji ter evropsko gasilsko floto za odzivanje za požare v naravi.

Ursula von der Leyen ni evropska predsednica vlade. Suverenost je pridržana državam članicam, zato ji ni mogoče naprtiti toliko odgovornosti oziroma pristojnosti kot premierjem držav, ko se sprašujemo, koliko močna je Evropa. Naši evropski poslanci so bili do njenega govora precej vsaksebi. Kot vedno so se pritoževali tisti, ki ne pripadajo največji politični skupini.

Bolj kot ne so bili nezadovoljni tudi slovenski socialisti, liberalci in zeleni. Romana Tomc (SDS), ena od podpredsednic Evropske ljudske stranke, je govoru pritrdila, a se vendarle obregnila ob predsednico Komisije: »To je odmik od preteklih govorov, ko je bila ocena stanja daleč od realnosti.« Leta 2024 Romana Tomc ni podprla njene vnovične izvolitve.

Izkušena nemška krščanskodemokratska političarka (članica CDU) je na čelu Evropske komisije že sedem let. Pred odhodom v Bruselj je zasedala več ministrskih položajev: bila je zvezna ministrica za družino (2005–2009), ministrica za delo (2009–2013) ter nazadnje prva ženska na položaju ministrice za obrambo (2013–2019). Po osnovni izobrazbi je zdravnica. Najprej je delovala kot asistentka na univerzitetni ženski kliniki v Hannovru. Ima doktorat iz medicine.

Nosilec materialnih avtorskih pravic in avtor oba izrecno prepovedujeta kakršnokoli reproduciranje tega članka tudi za kakršenkoli namen spremljanja medijskih objav.