Janja Klasinc, nekdanja diplomatka in novinarka, o tožarjenju Bobnarjeve proti Golobu.

Severna Makedonija je edina država v Evropi, ki je spremenila celo svoje ime, da bi zadostila zahtevam svojih sosedov in evroatlantskih povezav ter si s tem odprla pot vanje. Tako je leta 2020 postala članica Nata, za članstvo v Evropski uniji pa ji neprestano – enkrat eden, drugič drugi – loputajo z vrati pred nosom, pa čeprav je država storila skoraj vse, kar se storiti da, da bi stekli pridružitveni procesi z EU.

Čimbolj se odmika čas od razpada nekdanje Jugoslavije, tem bolj se pojavljajo tudi interesi in zahteve po razjasnitvi delovanja tedanje obveščevalne službe (Udbe) in to tako s strani zgodovinarjev, novinarjev, zainteresiranih raziskovalcev in tudi Evropske unije.

Kljub veliki vročini (blizu 40 °C) je v Beogradu okoli 80 tisoč ljudi protestiralo zaradi oživljenih načrtov, da se rudarskemu velikanu, korporaciji Rio Tinto dovoli izkopavanje enega največjih nahajališč litija v Evropi.

Rezultati evropskih volitev, krepitev evropske skrajne desnice, izredne parlamentarne volitve v Franciji ter seveda vojni v Ukrajini in Gazi so idealen paravan, da v ozadju skušaš po tihem uresničiti svoje cilje. To si je očitno zastavil vodja bosanskih Srbov Milorad Dodik ob podpori in aktivni pomoči svojih mentorjev Aleksandra Vučića iz Beograda in Vladimirja Putina iz Moskve. Zazdaj mu to uspeva, saj EU še nima novega vodstva in zato ne reagira.

Sebe in Srbijo je Aleksandar Vučić prikazal kot žrtev zahodnih sovražnikov in na koncu dobil še eno volilno zmago.

Odločitev EU je izrednega pomena ne le za samo Bosno in Hercegovino, temveč za stabilnost celotnega Zahodnega Balkana.

Evropski poslanci zahtevajo preiskavo srbskih parlamentarnih volitev – če bodo sumi prevar potrjeni, grozijo z zaprtjem pipice Srbiji

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je novembra lani v pogovoru s predstavniki afriških medijev dejal, da namerava Rusija po vojni na Bližnjem vzhodu zanetiti še konflikt na Balkanu. »Verjemite mi, imam dobre informacije,« je še dodal. Ta izjava na Zahodu ni naletela na gluha ušesa, kmalu zatem je Balkan obiskal prvi človek Nata Jens Stoltenberg.

Srbija se bo 17. decembra spet odpravila na izredne volitve. Zakaj spet? Zato, ker je ta država že leta in leta v konstantni volilni kampanji, datume volitev pa (po potrebi) vsakih nekaj let določa srbski predsednik Aleksandar Vučić, ki v državi tako odloča o vsem.

Predsednik Srbije Aleksandar Vučić je namesto v Tirano odšel v Peking. Od Kitajske ima sicer Srbija manj koristi kot od EU, a Vučić neprestano igra na karto sedenja na več stolih.

Medtem ko poteka v Potočarih, občini srebreniškega zločina, mednarodna konferenca o kolektivnem spominu, je predsednik Republike Srbske Milorad Dodik podpisal dva zakona, ki sta v nasprotju z ustavo BIH in tudi z določili Daytonskega sporazuma, ki je zaustavil bratomorno vojno v tej državi.

»Blagor vam, ki živite v normalni državi! Mi že desetletja ne živimo mirno. V Srbiji ni nikoli dolgčas, a vzrok tega ni prijetno in zabavno okolje, ki ga kažejo beograjske restavracije in nočni klubi. Vzrok je nedelovanje države, korupcija in kriminal, ki nam, ki živimo tukaj, najeda življenje, stabilnost in duševni mir.« To so besede beograjske diplomirane psihologinje in dobre poznavalke političnih razmer v Srbiji, ki želi ostati anonimna.