Namreč, v času energetske in varnostne krize, s katero se sooča EU, se v treh njenih članicah odvijajo parlamentarne volitve, ki bi lahko zamajale že tako načeto stabilnost evropske povezave.

Začelo se je z nadvse agresivno kampanjo v Sloveniji, v katero se je vpletlo podjetje Black Cube (Črna kocka), ena najbolj zloglasnih vohunskih združb izraelskih tajnih agentov. Kljub tesni zmagi Golobove Svobode izid tega rušilnega scenarija še ni jasen. A vohunska in obveščevalna dejavnost je prisotna tudi na Madžarskem, kjer bodo volitve 12. aprila, in v Bolgariji, kjer bodo volili teden dni za Madžari.

Povsem jasno je, da se je z drugim mandatom Donalda Trumpa in njegovo podporo izraelski brezkompromisni vojni politiki svet obrnil na glavo. Putin je v Trumpu navidezno dobil nasprotnika, v resnici pa tihega zaveznika, s katerim sta si v svetu razdelila interesne sfere.

Nedvomno je, da se Putin nikoli ni odpovedal Veliki Rusiji oziroma ozemlju, ki ga je pred padcem Berlinskega zidu zasedala Sovjetska zveza. In ne gre pozabiti, kdo v resnici je Vladimir Vladimirovič Putin.

Putin je diplomiral na leningrajski pravni fakulteti leta 1975. Že istega leta je bil rekrutiran v KGB, osrednjo sovjetsko varnostno-obveščevalno službo, ki so jo ustanovili 13. marca 1954 in razpustili 6. novembra 1991. Do leta 1990 je kot obveščevalec služboval v Vzhodni Nemčiji, v tajni službi pa je delal vse do njene ukinitve. Če komu, potem ruskemu predsedniku niso tuje možnosti tajnega obveščevalnega delovanja.

Na drugi strani, v Izraelu, pa je na oblasti Benjamin Netanjahu. Človek, ki sicer ni imel uradne obveščevalne izkaznice, kot jo je imel Putin, a njegova biografija pred vstopom v politiko kaže na to, da je tudi on zelo dobro podkovan v tej dejavnosti. Odrasel je v zahodnem Jeruzalemu in v ZDA.

V Izrael se je vrnil leta 1967, kjer se je pridružil izraelskim obrambnim silam. Služil je v specialni enoti Sayeret Matkal s činom kapetana. Sayeret Matkal je enota za širok spekter specialnih operacij, vključno s črnimi operacijami, proti terorizmom, reševanjem talcev, neregularnim bojevanjem, prodiranjem na dolge razdalje, izvajanjem iskanja ljudi in vohunjenjem zunaj izraelskih meja.

Po diplomi na Tehnološkem inštitutu Massachusettsa se je Neatanjahu zaposlil pri ameriškem svetovalnem podjetju Boston Consulting Group (BCG). Gre za organizacijo, ki se ukvarja s svetovanjem glede strategij, digitalne transformacije in trajnostnega razvoja. Tako izraelski premier zagotovo dobro obvlada strategije in digitalne transformacije. BCG ima predstavništvo tudi v Ljubljani.

Skupni cilj – oslabiti EU

Voditeljema, kot sta Putin in Netanjahu, ni težko obvladovati narcističnega politika, kot je sedanji ameriški predsednik. Imajo pa vsi trije gospodje skupni cilj. Oslabiti Evropsko unijo.

Močna, gospodarsko, politično in varnostno stabilna EU ni v interesu nikogar od trojice. Za vse tri politike je najbolj moteče evropsko vztrajanje pri spoštovanju mednarodnega prava in človekovih pravic ter osamosvajanje na obrambnem področju. Niso pa nepomembni niti ekonomski kazalci.

Profimedia

Čeprav so ZDA po ekonomski moči in hitrosti rasti gospodarstva močnejše od držav Evropske unije (po nominalnem BDP-ju so ZDA 1,4-krat večje od EU), pa Unija ostaja izredno močan globalni gospodarski igralec, ki ima velik skupni trg, predvsem pa višji standard prebivalstva od ameriškega, saj so vse države članice mnogo bolj socialno usmerjene od ameriške države.

To ameriškega predsednika, ki je klasični pristaš dobička brez vsake empatije do ljudi (spomnimo se samo TV-oddaje Vajenec, s katero je zaslovel), izredno nervira. Do EU se tudi obnaša poniževalno in zaničljivo.

Če ekonomske številke kažejo Združenim državam prednost pred EU, pa Rusija vidi v Evropski uniji premočnega konkurenta. V primerjavi obeh nominalnih gospodarskih BDP-jev je EU približno osemkrat večja od ruskega gospodarstva, BDP na prebivalca pa ima EU od dva- do trikrat višji od Rusije.

Rusijo moti zlasti dejstvo, da je izpod njene kontrole zbežala v okvir EU vrsta držav, ki so bile del nekdanje Sovjetske zveze, in da EU vztraja pri vojaški, politični in gospodarski pomoči Ukrajini.

Izrael se ne ukvarja z ekonomsko močjo EU, ga pa izjemno zanima obrambno področje, saj na evropske trge izvozi ogromno svojega orožja. V letu 2024 je bila vrednost izvoza orožja evropskim državam več kot 6,4 milijarde evrov. Več kot polovica izraelskega izvoza orožja gre na evropske trge.

Ne zgolj v članice EU (npr. veliko izvažajo tudi v Srbijo in BiH), pa vendar največ prav tja. Zaradi tajnosti takšnih poslov konkretne številke niso na voljo, a v političnih analizah se govori, da v nakupu izraelskega orožja prednjačijo Nemčija, Romunija, Danska in Estonija.

Slovenija je bila prva država EU, ki je celo prepovedala izvoz in tranzit vojaškega orožja in opreme iz oziroma preko Republike Slovenije v Izrael oziroma uvoz iz Izraela v Republiko Slovenijo. Zaradi vojne v Gazi so potem začasno omejile te nakupe še Španija, Italija in Nizozemska.

Tako se ni čuditi sodelovanju Black Cuba z Janšo, ki je velik Neatanjahujev podpornik in protikonkurent Goloba. Ob morebitnem prevzemu nove vlade bi SDS takšen sklep zagotovo izničila in okrepila sodelovanje z Izraelom.

Bilo pa bi naivno pričakovati, da je izraelski Mossad in njegova podaljšana roka Črna kocka edina neevropska obveščevalna služba, ki se zanima za razplete volitev po Evropi. Velik interes imajo tudi Rusi, in to še zlasti na Madžarskem in v Bolgariji, kjer bodo v kratkem parlamentarne volitve.

Orban bo za obstanek izkoristil vsa sredstva

Madžari bodo 12. aprila na volitvah, ki bodo skoraj zagotovo najpomembnejše v Evropi (in za Evropo) letos, izvolili nov parlament in vlado. Zanimivo pa je, da Orban v javnomnenjskih anketah zaostaja za protikandidatom Magyarom že zadnjih 15 mesecev.

Se bo torej na Madžarskem po 16-letni Orbanovi vladavini res spremenila protievropska in proruska politika? Žal obstaja več razlogov, da se morda ne bo. Prvič, Orban morda dejansko ne bo izgubil. Ankete kažejo, da ima njegov desnosredinski izzivalec Peter Magyar in njegova stranka Tisza (Spoštovanje in svoboda) med 9 in 11 odstotnimi točkami prednosti.

Precejšnjo, vendar ne dovolj veliko, da bi lahko povsem izključili Orbanovo zmago. Kajti v avtoritarni državi, kjer nekdo vlada toliko let kot Orban, je imel v teh letih možnost sprejeti zakonodajo in volilna pravila, ki njegovi stranki Fidezs dajejo prednost tudi v zapletenih položajih.

Bruseljska raziskovalno-svetovalna skupina European Policy Center opozarja, da je Orbanov režim v kampanji na široko uporabljal dezinformacije in napačne informacije, ki jih je ustvarila umetna inteligenca. Opozicijski Peter Magyar je bil prikazan kot lutka EU ali pa kot ukrajinski agent.

Madžarske oblasti so nedavno zasegle denar in zlato ukrajinske državne banke, češ da gre za sredstva za podporo Magyarju. Medtem pa se že tedne širijo govorice o domnevnem posnetku seksa med Magyarjem in njegovo bivšo partnerko.

Madžarski liberalni mediji, ki so jih povzemali tudi nekateri slovenski mediji, opozarjajo, da bi lahko izraelska zasebna obveščevalna agencija Black Cube, ki naj bi bila v Sloveniji vpletena v vmešavanje v volitve, podobne aktivnosti izvajala tudi pred volitvami na Madžarskem.

Opozarjajo, da naj bi bil Black Cube podobne diskreditacijske metode na Madžarskem uporabljal že pred volitvami v letih 2018 in 2022. Madžarski liberalni tednik Heti Vilaggazdasag (HVG) je pisal, da naj bi bili agenti Black Cube pred volitvami leta 2018 skrivaj posneli predstavnike nevladnih organizacij, povezanih z liberalnim ameriškim milijarderjem Georgeem Sorosem.

Posnetki, ki naj bi dokazovali nastrojenost nevladnih organizacij in medijev proti Orbanu, so bili nato objavljeni v desničarskih medijih. Podobna zgodba se je ponovila leta 2022, ko so skrivaj posneli opozicijske in nevladne aktiviste ter novinarje, medtem ko so kritizirali Orbana.

Poznavalci razmer na Madžarskem svarijo tudi pred možno Orbanovo manipulacijo, ki jo je pred leti uporabil Trump, pri nas pa te dni poskuša Orbanov prijatelj Janša, da bi v primeru volilnega poraza Orban lahko izpodbijal rezultate volitev.

Profimedia

Lahko bi se zanesel na kadrovsko njemu zvesta sodišča in odhajajoči parlament – kjer ima še vedno dvotretjinsko večino –, da bi sprejeli ustavne zakone ali ovirali prenos oblasti. Če bi mu tak manever uspel, opozarja European Policy Center, bi se EU soočila s položajem brez precedensa: da bi v Bruslju za mizo sedeli skupaj z nezakonito in nelegitimno vlado.

Zaradi vseh teh razlogov ima sicer Orban prav, ko trdi, da Evropska unija podpira njegovega protikandidata Petra Magyara. Magyar je namreč trenutno tudi evropski poslanec in oster nasprotnik Orbanovega povezovanja s Kremljem.

Orban se je v zadnjem mandatu kar štirikrat sestal s Putinom, njegov zunanji minister pa je bil v Rusiji 16-krat! Pred dnevi je madžarski zunanji minister Peter Szijjarto celo javno priznal, da je bil med sestanki zunanjih ministrov članic Evropske unije pogosto v stikih z ruskim zunanjim ministrom Sergejem Lavrovom. Budimpešta je to sprva zanikala, ne pa tudi Szijarto!

Kot je pojasnil, so pogovori s tujimi državniki zanj bistvo diplomacije! To je sicer res, a izdajanje skrivnosti in strategije, ki jo EU sprejema proti Rusiji, je izdaja, ne pa diplomacija.

Vse skupaj je odkril ameriški časopis Washington Post, ki navaja, da je madžarski zunanji minister Szijjarto ruskemu zunanjemu ministru Lavrovu posredoval zaupna poročila o zasedanjih Sveta EU.

Washington Post je v soboto tudi poročal, da je ruska zunanja obveščevalna služba pripravljala lažni atentat na madžarskega premierja Viktorja Orbana v okviru operacije z imenom Gamechanger, s čimer so želeli povečati njegove možnosti za zmago na prihajajočih parlamentarnih volitvah, ki bodo 12. aprila.

Ruski vpliv se širi tudi na Bolgarijo

Samo teden dni za Madžarsko, 19. aprila, se bodo o novi vladi odločali tudi Bolgari. To bodo v petih turbulentnih letih že devete volitve v tej državi. Vse skupaj se je začelo 19. januarja letos, ko je s predsedniškega položaja odstopil dotedanji predsednik države Rumen Radev.

To je storil samo zato, da bi s svojo novoustanovljeno politično stranko prevzel izvršno oblast in Bolgarijo popeljal k tesnejšemu sodelovanju z Rusijo. Odkar je 19. januarja odstopil s predsedniškega položaja, je Radev javnosti predstavil politično stranko z imenom Progresivna Bolgarija, ki se je pred skorajšnjimi volitvami takoj povzpela na vrh anket.

Agencija javnega mnenja Sova Harris je 16. marca stranko Progresivna Bolgarija postavila na prvo mesto z impresivnimi 30,9 odstotka glasov, kar je precej pred prej prevladujočo sredinsko desno stranko GERB z 19,3 odstotka in glavnim proevropskim opozicijskim zavezništvom Nadaljujemo s spremembami ter Demokratično Bolgarijo z 12,2 odstotka podpore.

Poznavalci razmer na Madžarskem svarijo tudi pred možno Orbanovo manipulacijo, ki jo je pred leti uporabil Trump, pri nas pa te dni poskuša Orbanov prijatelj Janša, da bi v primeru volilnega poraza Orban lahko izpodbijal rezultate volitev.

Politični projekt Radeva – ni še predstavil programa ali celo uradne spletne strani – naj bi utrdil proruske, nacionalistične glasove na račun stranke Preporod in Bolgarske socialistične stranke. Manjše stranke pa v novih razmerah tvegajo, da bodo padle pod štiriodstotni prag za vstop v parlament.

Obetajo se tudi druge spremembe. Socialisti imajo novega, bolj reformno usmerjenega voditelja, 43-letnega Kruma Zarkova; nekdanji viceguverner Narodne banke Andrej Gjurov je do volitev prevzel mesto začasnega predsednika vlade, a menda ga mikajo tudi predsedniške volitve, ki bodo izbirale naslednika Radeva.

Odprto vprašanje je, ali bi v primeru zmage na volitvah Radev razmislil o delitvi oblasti s socialisti, ki so logičen partner, a v anketah mu manjka podpora.

Polina Paunova, preiskovalna novinarka pri tedniku Capital, je za balkansko informativno mrežo BIRN dejala: »Veliko bo odvisno ne le od tega, kako se bo izkazala nova stranka Progresivna Bolgarija, ampak tudi od tega, kako se bo obdržala Bolgarska socialistična stranka.« Paunova meni, da je povsem možno, da Radevu ne bo uspelo sestaviti vlade in da bo Gjurov še nekaj časa tehnični mandatar bolgarske vlade.

Tradicija ruskega vohunjenja in vplivanja v Bolgariji

Nekateri politični analitiki opozarjajo, da odstopa Radeva z mesta predsednika ne bi smeli podcenjevati, in njegovo dejanje povezujejo z vpletanjem ruskih obveščevalnih služb. Čeprav v zadnjem času ni bilo zaslediti novejših afer na tem področju, imajo s tem v Bolgariji kar izčrpne izkušnje.

Davisov center za ruske in evroazijske študije s Harvarda ugotavlja, da ruske obveščevalne službe, zlasti GRU in FSB, ohranjajo pomembno in aktivno prisotnost v Bolgariji ter izkoriščajo globoke zgodovinske, politične in gospodarske vezi za vohunjenje, dezinformacije in zlonamerni vpliv.

Bolgarija pogosto deluje kot kanal za regionalne operacije, pri čemer so bile razkrite številne vohunske mreže, ki ciljajo na podatke Nata, kritično infrastrukturo in na novinarje.

Marca 2021 je Bolgarija aretirala šest ljudi, vključno z obrambnimi uradniki, zaradi vohunjenja za Rusijo. Maja 2025 pa je bilo v Združenem kraljestvu šest Bolgarov obsojenih zaradi delovanja velike ruske vohunske mreže, ki je prežala na aktiviste in novinarje po vsej Evropi, o čemer je poročal tudi BBC. Ruski agenti v Bolgariji so bili vpleteni v sledenje, nadzor in načrtovanje zarote proti preiskovalnim novinarjem.

Ruska obveščevalna mreža se poslužuje zlasti dezinformacijskih kampanj, medijskih manipulacij in lobiranja v energetskem sektorju, da bi spodkopala zaveze Bolgarije do EU in Nata.

Aljoša Kravanja

Organizacije, kot je Nacionalno gibanje rusofilov, so bile obtožene, da delujejo kot kanali za ruski vpliv in vohunske dejavnosti znotraj države, pojasnjuje Davisov center za ruske in evrazijske študije.

Obveščevalna prizadevanja so se osredotočila na prepoznavanje in motenje ukrajinske logistične podpore, vključno s spremljanjem pošiljk orožja. Po invaziji na Ukrajino leta 2022 je Bolgarija izgnala številne ruske diplomate, osumljene vohunjenja, kar je med državama povzročilo zaostrene napetosti.

EU bo morala okrepiti svojo varnost tudi na obveščevalnem področju

Na zadnjem predvolilnem soočenju je Janez Janša problematiziral Golobovo seznanitev najvišjih organov EU z vpletanjem izraelskih vohunov v naše volitve. Celo hvalil jih je, da so razkrivali domnevno korupcijo v državi, in dejal, da bi jim morali postaviti spomenik! Nesramno in nedržavniško!

Vmešavanje tujih obveščevalcev v notranje zadeve, še zlasti pa v volitve neke demokratične države, je povsod po svetu označeno kot poskus rušenja suverenosti neke države. Zato se nam lahko v Sloveniji (ali drugod po Evropi) takšne stvari ponovijo, če jih pristojni organi ne bodo sankcionirali.

Informacija o vmešavanju tujih obveščevalcev pri nas je bila v Bruslju sprejeta z zaskrbljenostjo. Slovenija namreč ni ne prva ne edina, ki je cilj takšnih napadov, saj gre za hibridno grožnjo celotni Uniji.

S tem so se že soočale Romunija, Belgija in Madžarska, zdaj pa se zgodba na Madžarskem ponavlja, ogrožena pa je tudi Bolgarija.

Golobovi pogovori s predsedniki vlad njegove politične skupine Renew in pismi predsedniku Evropskega sveta Costi in predsednici Komisije von der Leyenovi so takoj naleteli na odziv.

Evropski svet je po poročilih o domnevnem tujem vmešavanju v slovenske parlamentarne volitve pozval države članice Evropske unije in Evropsko komisijo k okrepitvi odpornosti proti takšnim vplivom in poskusom spodkopavanja demokratičnih procesov.

Voditelji držav članic so v četrtek sprejeli sklepe, v katerih poudarjajo potrebo po odločnejšem ukrepanju proti hibridnim grožnjam. Ob tem so izpostavili predvsem manipulacijo z informacijami, tuje vmešavanje ter širše poskuse destabilizacije demokratičnih sistemov. Posebej so opozorili tudi na vlogo tujih zasebnih akterjev pri vplivanju na volitve v državah članicah.

Če bo Evropska unija ostala samo pri načelnem opozarjanju na nevarnost in ne bo več denarja namenila tudi za posodobitev lastne hibridne in strokovne obveščevalne dejavnosti, bo evropska demokracija na hudem preizkusu. Predvsem pa se mora končno Evropa bolj zavedati, da nevarnost še zdaleč ne prihaja samo iz Rusije, temveč tudi iz različnih delov sveta, ki so bili še včeraj naši zavezniki.

Nosilec materialnih avtorskih pravic in avtor oba izrecno prepovedujeta kakršnokoli reproduciranje tega članka tudi za kakršenkoli namen spremljanja medijskih objav.