Če vas bo pot zanesla v srbsko prestolnico in če boste z avtoceste zavijali proti središču mesta prek največjega beograjskega križišča Gazela, se boste na Ulici Kneza Miloša peljali mimo napol porušene stavbe nekdanjega vrhovnega poveljstva (generalštaba) JLA.

Kmalu te stavbe ne bo več in tam bo zrasla kopija Trumpovega stolpa. Če pa se pripeljete v Beograd prek Brankovega mosta, vidite ob Savi naselje, ki spominja na Dubaj. Gre za Beograd na vodi, naselje, ki je v pretežni lasti šejkov iz Združenih arabskih emiratov.

A z beograjskih vpadnic ni možno videti Kitajske četrti v Novem Beogradu z novimi kitajskimi bloki in trgovskimi centri niti opaziti stotine tisočev Rusov, ki so posebna zgodba. Beograd je vse bolj v rokah tujcev.

24. marca 1999 so Natove sile bombardirale strateške točke v Beogradu, ker so želele Miloševića prisiliti v umik s Kosova in preprečiti njegovo etnično čiščenje Albancev. Eden glavnih ciljev bombardiranja je bil tudi sedež vojske takratne Zvezne republike Jugoslavije, pred tem pa Jugoslovanske ljudske armade (JLA).

To napol porušeno zgradbo so beograjske oblasti pustile v istem stanju, kot neke vrste spomenik, vse do danes in naj bi ostala kot opomin na takratno bombardiranje. Tega Srbi nikakor ne morejo oprostiti ne Natu ne Američanom, ki so bili glavni akterji tistega napada, in zato so sklenili, da se nikoli ne bodo pridružili tej vojaški organizaciji.

Američani najprej zrušili, zdaj pa bodo tam gradili

Zato je lani kot grom odjeknila novica, da misli njihov predsednik ta »spomenik« porušiti in zemljišče, na katerem stoji, skoraj podariti Jaredu Kushnerju, zetu ameriškega predsednika Trumpa. Kushner naj bi tam postavil predimenzionirano kopijo Trumpovega stolpa v New Yorku in v njem naj bi bil tudi luksuzni hotel.

Profimedia

Srbski predsednik, ki vsako priložnost izkoristi, da spomni na »nezaslišano Natovo agresijo in krivico, ki se je zgodila Srbiji«, zdaj to zemljo prodaja prav Američanom. Velja tudi spomniti, da to zemljišče stoji nasproti sedeža srbske vlade, zato je tudi iz varnostnih razlogov neobičajno, da tam postaviš hotel.

Beograjčani, arhitekti, zgodovinarji in opozicija so bili proti in so opozarjali, da je ta stavba zaščitena kot nacionalni spomenik, a za predsednika tudi to ni bila težava. Zaščito je enostavno izničil s posebnim zakonom, lex specialis, ki ga je 7. novembra sprejel parlament, v katerem ima njegova stranka veliko večino.

Novi zakon dovoljuje, da se lokacija med ulicami Kneza Miloša, Masarykovo, Birčaninovo in Resavsko, kjer je kompleks Generalštaba, obravnava kot »projekt posebnega pomena« za Republiko Srbijo.

Reviji Forbes Serbia je uspelo dobiti pogodbo, ki naj bi opredelila ta projekt in odnos med državo Srbijo in investitorjem. Načrtujejo, da bo končan v osmih letih, ideja pa je ustanovitev skupnega podjetja z deležem 77,5 odstotka za strateškega partnerja Kushnerja in 22,5 odstotka za Republiko Srbijo. Ena od petih pogodb daje strateškemu partnerju tudi zelo široke diskrecijske pravice.

Na primer, da lahko spremeni projekt, izbere zasnovo stavb, ne da bi bilo treba objaviti arhitekturni natečaj. Sporazum določa tudi, da lahko skupno podjetje zastavi vsa sredstva, vključno z zemljišči, ki niso v njegovi lasti, če zaprosi za posojila.

Ti dokumenti določajo tudi odškodnino. V primeru prekinitve projekta obstajajo konkretne finančne posledice za Srbijo, saj bi morala država plačati stroške strateškega partnerja, plus milijon evrov. Po poročanju Forbes Srbija je v pogodbi zapisano tudi, da se najemna pogodba lahko pretvori v lastništvo, ko bodo parcele dane v uporabo. In to brez odškodnine.

Vendar tako srbski predsednik Aleksandar Vučić kot finančni minister Siniša Mali vztrajata, da gre za 99-letno najemno pogodbo. »Investitor bo vložil najmanj 650 milijonov evrov, medtem ko smo mi upravičeni do 22,5 odstotka prihodkov,« je pojasnil Mali.

Če se mimo omenjene zgradbe sprehodite te dni, lahko pred njo vidite protestnike, ki nočejo sprejeti odločitve o rušenju. Med njimi ne boste videli nekdanjih oficirjev jugoslovanske vojske.

Profimedia

Ne, protestirajo študenti, ki so sicer nosilci vseh protivladnih protestov po Srbiji! Mladi, ki takrat, ko se je bombardiranje zgodilo, sploh še niso bili rojeni. Mladi, ki so zrasli v tej družbi omejenih informacij in vrednot. Tudi to veliko pove o današnji Srbiji.

Kakorkoli, gre za projekt, ki bo sicer središču Beograda (verjetno na slabše) spremenil arhitekturno podobo, zagotovo pa je plod osebnih interesov sedanjega predsednika. Skorajda podarjeni projekt, od katerega bo imela 99 let korist predvsem širša družina predsednika Trumpa, je kupovanje naklonjenosti ameriškega predsednika.

Koliko denarja je to prineslo Vučiću osebno, bo verjetno v prihodnjih letih stvar preiskovanj, koliko mu bo to koristilo v političnem obstoju, pa bomo tudi še videli.

Dubaj na vodi
Celotno območje med beograjsko trdnjavo in Bežanijsko koso je bilo včasih močvirno območje, skozi katero je tekla reka Sava in ga je prepredalo veliko kanalov, ki so ob visokih vodah poplavljali.

Desni breg Save med sedanjim mostom Gazela in Brankovim mostom so sredi 19. stoletja izsušili in zasuli, s čimer so ga spremenili v območje, kjer je bila leta 1884 zgrajena glavna železniška postaja, nekoliko kasneje pa avtobusna postaja. Nobene od teh danes ni več.

Na tem območju je več mestnih oblasti skozi desetletja načrtovalo različne gradnje, a nikoli zanje ni bilo dovolj denarja. Bolj konkretni ukrepi za uresničitev načrtov o gradnji na bregu Save so bili objavljeni decembra 2012, ko sta v Beograd prispela šejk Mohammed bin Zayed iz Združenih arabskih emiratov in Mohammed Alabar, direktor podjetja Emaar Properties, s katerima sta Vučić in Mali razvila koncept glavnega načrta za projekt »Beograd na vodi«.

Profimedia

To je bil čas, ko je bil Aleksandar Vučić predsednik vlade, beograjski župan pa Siniša Mali, sedanji finančni minister. Bolj ali manj v tajnosti sta sklepala dogovore s šejkom bin Zayedom in edina ovira jima je bilo naselje zasebnih stavb Savamala. Lastniki stavb namreč niso privolili v rušenje, saj je šlo v glavnem za njihove poslovne objekte.

Toda v zgodnjih jutranjih urah 25. aprila 2016, takoj po zaprtju volišč na takratnih parlamentarnih in lokalnih volitvah, so v Savamalo vstopili bagri v spremstvu zamaskiranih oseb. Napadli in zvezali so nočnega čuvaja (ki je umrl približno mesec dni kasneje) in porušili stavbe zasebnih podjetij na Hercegovski ulici.

Ljudje, ki so nosili balaklave (črne roparske maske), so nadlegovali občane, ki so se takrat znašli tam, in jim jemali mobilne telefone. Nekaterim občanom je uspelo poklicati policijo, vendar se ta na njihove klice ni odzvala.

Dolga leta se ni vedelo, kdo je naročil to nasilno rušenje, za katero lastniki nikoli niso dobili odškodnine. Toda pred dvema letoma je predsednik Vučić javno priznal, da je to nezakonito rušenje naročil on sam.

In tako je zrasel Beograd na vodi, ki ga domačini raje kličejo Dubaj na vodi, saj stavbe zelo spominjajo na tiste v Dubaju. Razumljivo, saj so jih plačali in zasnovali ljudje iz Emiratov in so tudi pretežno v njihovi lasti.

Ogromne stanovanjske stolpnice z astronomsko dragimi stanovanji, največji trgovski center v mestu, restavracije, hoteli, avenije, sprehajališče ob Savi … Po eni strani blišč za najbogatejše Beograjčane in tujce, po drugi strani pa nezadovoljstvo stanovalcev nekaterih novih stavb, ki že čutijo posledice močvirnatega terena, na katerem so zgrajene visoke in široke stolpnice.

V kletnih prostorih so morali menda že izčrpavati vodo, domači arhitekti pa opozarjajo tudi na nevarnost postopnega ugrezanja celotnega naselja.
Pa finance? Čeprav ima Srbija v skupnem podjetju 33-odstotni delež, se je v državno blagajno steklo le 7,4 odstotka lanskega dobička, ki je znašal 44,6 milijona evrov. Dvakrat več je bilo izplačano podjetju Eagle Hills Waterfront Investment LLC iz Abu Dabija, ki je formalno lastnik 67 odstotkov Belgrade on the Water.

Skupno podjetje je prej v državno blagajno kot dividendo na podlagi dobička, ustvarjenega v letih 2021 in 2022, nakazalo le še dve tranši po 3,3 milijona evrov, saj je pred tem poslovalo z izgubo, zato ni bilo kaj deliti.

Skupno je podjetje od ustanovitve v državno blagajno nakazalo 9,9 milijona evrov. Tudi če bi se država odločila, da se temu denarju odpove, bi od tega »projekta stoletja«, kot ga imenujejo državni funkcionarji, prejeli povprečno samo evro in pol na prebivalca.

Beograjski China Town

V času vladavine Slobodana Miloševića se je v Beograd preselilo neznano koliko, a nedvomno ogromno Kitajcev. Milošević in njegova žena Mirjana Marković sta se po tistem, ko jim je obrnil hrbet Zahod, obrnila na pomoč h Kitajcem. Novi priseljenci so tudi dobili možnost glasovanja na volitvah in pomembno dvigovali Miloševićev rating.

Profimedia

Tako so lahko kitajski državljani brez posebnih težav začeli prihajati v Srbijo. Zanimivo, da v vseh 30 letih nikoli nikomur ni uspelo izvedeti, koliko Kitajcev je sploh v mestu. Lanski popis je zabeležil, da jih je v celotni Srbiji 12.286, a Beograjčani pravijo, da jih je najmanj toliko verjetno samo v Beogradu. Ljudje tudi ne vedo, kako prihajajo in kam izginjajo Kitajci. Menda je številnim Beograd le odskočna deska za odhod v Zahodno Evropo.

Na nenaseljenem delu Novega Beograda so si novi doseljenci najprej postavili dvonadstropni provizorični trgovski center z neštetim številom malih trgovinic, kjer si lahko kupil vse od kitajskih čajev do garderobe in umetniških predmetov.

Toda pred nekaj leti je tam izbruhnil požar in čez noč so začeli graditi nov in moderen Kitajski trgovski center. V njem ni več poceni izdelkov, ampak kvalitetnejši kitajski izdelki po evropskih cenah. Običajne kitajske izdelke – vse od šivanke do lokomotive – pa je mogoče dobiti po stotinah kitajskih trgovinic, ki so posejane po vsem mestu.

Če bi vesoljci po naključju pristali v Novem Beogradu, na Ulici Jurija Gagarina in na Vojvodinski ulici, jim nič ne bi bilo jasno. Ogromne kitajske pismenke se lesketajo po široki cesti med pražarnami, trgovinami s koruzo, trgovinami z zelenjavo in stavbami brez fasad.

Tukaj so prave kitajske restavracije, ki nimajo jedilnikov v srbščini, lokali, ki prodajajo kokosovo mleko v pločevinkah, in hoteli, kamor prihajajo kitajski poslovneži iz vse regije.

Beograd je sicer poln stavnic in menjalnic in teh je polno tudi v kitajski četrti, toda če niste Kitajec, ne boste opravili nič. Vsi napisi so v kitajščini in tudi govorijo samo svoj jezik.

Pred nekaj leti je zrasel nov »China Town« tudi v Surčinu, mestecu, kjer stoji beograjsko letališče. Poznavalci razmer pravijo, da je prav zaradi bližine letališča to postalo idealno središče za nelegalno trgovino vseh vrst.

Na vsakem koraku slišite ruščino

Medtem ko boste Kitajce sicer srečevali tudi v središču mesta, je večja verjetnost, da boste na znani promenadi Knez Mihajlove ulice prej slišali ruski ali ukrajinski jezik. Ukrajinci so se po ruski agresiji na njihovo državo zatekli tudi v Srbijo, a mnogo manj kot v druge države, saj Srbija že dolgo velja kot velika prijateljica Rusije.

Zato pa je v Srbijo in največ prav v Beograd pribežalo Rusov. Ti namreč niso ravno zaželeni v zahodnoevropskih državah, v Srbiji pa s tem nimajo težav, saj je Srbija, skupaj z Belorusijo, edina evropska država, ki ni uvedla sankcij proti Rusiji. Težko je priti do natančnih podatkov, zato navajam nekaj podatkov, ki jih je pridobilo beograjsko dopisništvo britanskega BBC-ja.

Od začetka ruske invazije na Ukrajino februarja 2022 do konca aprila 2023 v Srbijo vstopilo več kot 370 tisoč ruskih državljanov. Vendar ta številka ne odraža, koliko jih je dejansko vstopilo v Srbijo, saj se šteje vsak posamezen vstop v državo, na primer tisti, ki vstopijo z vizumi.

Od februarja 2022 do konca leta 2024 so ruski državljani vložili 73.197 vlog za začasno prebivališče, 90 odstotkov vlog pa je bilo odobrenih, kažejo podatki mejne policije, do katerih je imel dostop Beograjski center za varnostno politiko (BCBP), navaja raziskava. Približno 30 odstotkov anketirancev ni prijavilo svojega prebivališča.

Skupna vrednost stanovanj, ki so jih ruski državljani kupili v Srbiji, je samo v prvi polovici lanskega leta dosegla 85 milijonov evrov, v tem obdobju pa je bilo sklenjenih deset odstotkov več kupoprodajnih pogodb kot lani, poroča Bloomberg Adria.

Od skupne vrednosti podpisanih pogodb je bila polovica zabeležena v Beogradu. Zaradi tega se je vrednost stanovanj precej dvignila, a za večino ruskih priseljencev to ni problem, saj gre večinoma za premožnejše Ruse, ki si nakup lahko privoščijo. Veliko jih prihaja tudi iz sektorja informacijske tehnologije in svoje storitve po svetovnem spletu nudijo strankam po vsem svetu.

Njihovi dohodki močno presegajo povprečne dohodke domačega prebivalstva in zato je za večino domačinov nakup stanovanja v prestolnici postal skoraj nemogoč.

Profimedia

Po mestu je vse več ruskih trgovin, slaščičarn, gostinskih in frizerskih lokalov. Ne boste pa opazili getoizacije Rusov. Razpršeni so po vsem mestu, se sicer tudi družijo s sonarodnjaki, a ne v skupinah.

Tudi sama sem se pogovarjala z nekaj ruskimi družinami, ki živijo v soseščini mojih prijateljev. Vsi so po prihodu v Beograd najprej najemali stanovanja, zdaj pa so že postali lastniki.Večina jih tudi namerava za stalno ostati v Beogradu. Pravijo, da so jih ljudje lepo sprejeli, da mnogi Srbi govorijo rusko in tudi sami se že učijo srbsko.

Pri tem gre tudi za politični moment. Večina Rusov, ki so se priselili od začetka invazije na Ukrajino, nasprotuje režimu Vladimirja Putina in vojaški agresiji na Ukrajino, kaže raziskava Kaj Rusi v Srbiji počnejo in mislijo že omenjenega BCBP.

Vendar pa jih kar 72 odstotkov ni zainteresiranih za politično angažiranje. Večina navaja zaskrbljenost, da bi jih takšne dejavnosti lahko pripeljale v neprijetne situacije. Imajo prav. Kajti na pobudo ruskih oblasti je Srbija v zadnjih dveh letih več ruskih aktivistov razglasila za grožnjo nacionalni varnosti.

Nosilec materialnih avtorskih pravic in avtor oba izrecno prepovedujeta kakršnokoli reproduciranje tega članka tudi za kakršenkoli namen spremljanja medijskih objav.