Karan je nedvomno Dodikov človek oziroma novi/stari obraz politike tega hibridnega režima. Še pred odstavitvijo Milorada Dodika z vseh funkcij v BiH so ZDA Dodiku, njegovi družini in nekaterim sodelavcem prepovedale vstop v ZDA, enako je storila tudi Slovenija.

Toda ameriška prepoved je bila oktobra lani preklicana in nedavno je bil Dodik celo gost Trumpove administracije. Obiskal je tudi Izrael in tam dejal, da so na obzorju spremembe na političnem področju v Bosni in Hercegovini.

Stabilnost Zahodnega Balkana je v dobršni meri odvisna od stabilnosti večnacionalne Bosne in Hercegovine. Dolgo napovedovana osamosvojitev Republike Srbske in njena morebitna priključitev k Srbiji bi močno zamajala mir na Balkanu.

Pod ameriškimi demokrati so ZDA z roko v roki sodelovale s prizadevanji Evropske unije na tem območju. Podobno je bilo tudi v času prejšnjih republikanskih mandatov. A Donald Trump je (tudi tukaj) obrnil vse na glavo.

Milorad Dodik, Putinov prijatelj in pogost gost v Moskvi, je naenkrat postal tudi konstruktivni podpornik Donalda Trumpa. In z zadnjo izvolitvijo Dodikovega klona lahko Bosna in Hercegovina zlahka postane plen interesov dveh velesil.

Razdeljena in korumpirana Republika Srbska

Ponovljene predčasne volitve za predsednika Republike Srbske so bile 8. februarja izvedene na 136 voliščih v 17 lokalnih skupnostih v tej entiteti in pa v okrožju Brčko.

Ponovljene so bile potem, ko je Centralna volilna komisija Bosne in Hercegovine 23. novembra 2025 odkrila zlorabe med glasovanjem tako v entiteti RS kot tudi v samostojnem okrožju Brčko. Na tokratnih volitvah je glasovalo le 41.826 volivcev oziroma 49,51 odstotka vseh volilnih upravičencev.

Volitve so bile razpisane, potem ko je bil Miloradu Dodiku avgusta 2025 odvzet mandat predsednika RS po sodbi zaradi neupoštevanja odločitev visokega predstavnika za Bosno in Hercegovino. Spomnimo, Christian Schmidt je mednarodni predstavnik, ki nadzoruje izvajanje civilnih vidikov Daytonskega mirovnega sporazuma.

Udeležba na teh volitvah kaže, da tudi bosanski Srbi niso ravno enotni podporniki Dodikove politike. Že samo dejstvo, da se dobra polovica volivcev sploh ni odpravila na volišča, govori o tem, da te oblasti, ki vlada s trdo roko, številni ne podpirajo.

Republika Srbska je nedvomno razdeljena. Ljudem je vse bolj dosti življenja brez perspektive in korupcije, s katero bogati ozek krog privilegirancev. Mednarodni podatki o korupciji sicer obravnavajo BiH kot celoto, a poznavalci trdijo, da dobršen del te korupcije izvira prav iz RS.

Po indeksu zaznave korupcije (CPI) se Bosna in Hercegovina z oceno 34 od 100 možnih uvršča med štiri najslabše uvrščene države v Evropi, na svetu pa se uvršča na 109. mesto, ki si ga deli z Alžirijo, Nepalom in Indonezijo.

Slabši rezultat pa imajo le Rusija, Belorusija in Srbija, ki je v zadnjih letih doživela precejšen upad zaradi posledic korupcije na človeška življenja (padec nadstrešnice železniške postaje v Novem Sadu) in zatiranja državljanskih svoboščin.

Evropska komisija

Ena od afer, korupcijska afera Viaduct, je povezana tudi s Slovenijo. Večinski lastnik podjetja Viaduct je Boris Goljevšček, ki ima 85-odstotni delež podjetja, preostalih 15 odstotkov pa je v lasti Vladimirja Zevnika. Oba sta povezana s krogi Splošne plovbe iz Portoroža.

Za celo zgodbo, ki jo je lani dobro opisal tudi portal Necenzurirano.si, stojijo krogi blizu Miloradu Dodiku. Naj samo spomnimo, da naj bi bil Dodikov sin Igor skriti lastnik luksuzne vile v Portorožu. Iz dobro obveščenih krogov prihajajo informacije, da so ti krogi pod budnim očesom Sove.

Velika večina prebivalcev Republike Srbske živi vse prej kot dobro življenje. Gre za nedemokratično skupnost, kjer še danes niso rešene nekatere smrti oziroma umori mladih aktivistov.

Življenje je drago, povprečna plača pa je lani znašala okoli 800 evrov (1.528 KM). Njihov »ljubljeni vodja« seveda živi povsem drugače. Z njegovim premoženjem se je pozabaval srbski portal Nova.rs, njihove podatke tudi navajamo.

Dodik je imel sprva podjetje za proizvodnjo pohištva z imenom Igokea, vendar to ni bilo finančno uspešno. V vojnih letih se je ukvarjal s trgovino z nafto in cigaretami, leta 1994 pa so mu zasegli pošiljko cigaret iz Makedonije, kar je sicer zanikal.

Svoj prvi večji denar je zaslužil v naftnem poslu, obstajajo pa trditve, da je ta denar porabil za nakup stanovanj in luksuzne vile v Beogradu. Po podatkih, ki jih je mogoče najti v njegovi premoženjski kartici, ki jo je objavil Center za preiskovalno novinarstvo, je Dodik prijavil okoli 38 tisoč evrov letnega dohodka iz plače, 50 tisoč evrov iz kmetijske dejavnosti in okoli 25 tisoč evrov na mesec iz najema vile v Beogradu, katere vrednost je ocenjena na okoli 750 tisoč evrov.

Dodik je prijavil tudi 77 kvadratnih metrov veliko stanovanje v Laktaših pri Banjaluki v vrednosti 40 tisoč evrov in avtomobil golf 8 v vrednosti 25.500 evrov. V lasti ima tudi delnice v zdravilišču Laktaši. Letni dohodek njegove žene Snježane znaša 23 tisoč evrov.

Med premoženjem, ki se ji pripisuje, sta dve parceli v vrednosti 45.400 evrov, poslovni prostor v vrednosti 50 tisoč evrov in vozilo v vrednosti 15.300 evrov. Dodikova hči Gorica in njen mož imata v Beogradu v lasti 45 kvadratnih metrov veliko garažo.

Dodikov sin Igor in zet Pavle Ćorović imata v lasti več kot deset podjetij, ki so kljub nekdanjim sankcijam ZDA dobivala posle na vseh razpisih v državi.

Podatki Agencije za javna naročila BiH kažejo, da so sankcionirana podjetja v zadnjih desetih letih sklenila več kot 1800 pogodb z institucijami na vseh ravneh oblasti v BiH. Torej ne le v Republiki Srbski, temveč tudi v občinah, kantonih Federacije in na ravni države Bosne in Hercegovine.

Se je Dodiku izplačalo nošenje rdeče Trumpove čepice?

V Reporterju smo pred slabim letom že pisali o tem, da je tik pred obsodbo Milorada Dodika v Sarajevu na Dodikovo povabilo prišel v Banjaluko Rudolph Giuliani, nekdanji newyorški župan in tožilec, predvsem pa prijatelj ameriškega predsednika Trumpa.

Pridružil se je Dodiku na mitingu v njegovo podporo. Takrat si je Dodik nadel Trumpovo rdečo čepico z napisom »Naredimo Ameriko spet veliko!« (Make America Great Again). To je večini dalo misliti, da se bo odnos ZDA pod Trumpom spremenil.
Pa se ni takoj.

Ameriški državni sekretar Marco Rubio je takrat v objavi na platformi X zapisal, da dejanja predsednika Republike Srbske Milorada Dodika spodkopavajo institucije Bosne in Hercegovine ter ogrožajo njeno varnost in stabilnost. »Naša vlada poziva politične voditelje v Bosni in Hercegovini h konstruktivnemu in odgovornemu dialogu.

Pozivamo naše partnerje v regiji, da se nam pridružijo pri zoperstavljanju temu nevarnemu in destabilizirajočemu obnašanju,« je v objavi zapisal ameriški državni sekretar Marco Rubio.

In takšen veter je z ameriške strani vel do oktobra 2025. Prav po tiho so takrat ZDA odpravile prepoved vstopa v ZDA Miloradu Dodiku in njegovi družini, najožjim sodelavcem in nekaterim podjetjem.

Obrazložitev? Urad za nadzor tujega premoženja (OFAC) ameriškega ministrstva za finance ni ponudil konkretne razlage razlogov za odpravo sankcij, ki so do tedaj vključevale prepoved potovanja v ZDA in zamrznitev premoženja na ameriškem ozemlju.

Profimedia

State Department je kasneje sporočil, da gre za »redni letni pregled sankcij« in da je odločitev povezana z Dodikovim odstopom s položaja predsednika Republike Srbske in razveljavitvijo spornih odcepitvenih zakonov, ki jih je predhodno sprejel entitetski parlament.

»Konstruktivni ukrepi, ki jih je sprejela narodna skupščina RS, lahko prispevajo k stabilnosti Bosne in Hercegovine ter odprejo prostor za partnerstvo z Združenimi državami Amerike na podlagi skupnih interesov, gospodarskega potenciala in blaginje,« je State Department sporočil v izjavi.

Po oceni večine analitikov in politikov je ta poteza pomenila spremembo ameriškega pristopa do Bosne in Hercegovine in je znak, da Washington pod Trumpom preizkuša novo strategijo za Balkan.

Še večje presenečenje pa je bil nedavni Dodikov obisk v Washingtonu. Čeprav ne v RS ne v celotni BiH nima več nobene politične funkcije, se je z delegacijo entitete RS v začetku februarja udeležil Nacionalnega molitvenega zajtrka, letnega dogodka, ki združuje politične in poslovne elite iz Združenih držav Amerike in vsega sveta.

Delegacija se je med drugim srečala in fotografirala z ameriškim obrambnim ministrom Petom Hegsethom in predsednikom predstavniškega doma ZDA Mikom Johnsonom. Po vrnitvi je Dodik dejal, da je bil obisk uspešen, in ga označil za »vsebinskega, ne protokolarnega«.

Profimedia

V članku Bosanski Srb z visokimi pričakovanji od Trumpa pa je britanski Financial Times poročal, da je separatistični politik, znan po svoji vnetljivi retoriki, obiskal Washington, potem ko so Združene države Amerike odpravile sankcije proti njemu. Časopis je zapisal tudi, da je bil Dodik v Beli hiši, kjer so ga fotografirali s Trumpovo tiskovno predstavnico Carolino Leavitt.

Bela hiša je v izjavi za Financial Times obisk opisala kot kratek in protokolaren. Dodik pa je še iz ZDA medtem sporočil, da ima do Trumpa »visoka pričakovanja«, in ponovil pozive k neodvisnosti RS. »Tukaj smo, da poiščemo podporo za opredelitev našega statusa,« je povedal za Financial Times.

Nove napovedi odcepitve in razveljavitve vseh zakonov BiH

Mnogi analitiki so se spraševali, kaj takšnega se je zgodilo, da so se odnosi med Dodikom in Trumpom spremenili tako drastično. Za zdaj pa še ni dokazov, da so se res. Resnico nam bo pokazala prihodnost, saj so se v Republiki Srbski odločili, da se vrnejo na staro in da spet oživijo svoje separatistične težnje.

V skladu s tem je novi predsednik Siniša Karan napovedal, da bo narodni skupščini Republike Srbske predlagal, da se vsa pooblastila, ki jih je prejela po Daytonskem sporazumu, vrnejo RS in da bo to pogoj za pogovore.

Napoveduje, da bodo ponovno sprejeti zakoni za ukinitev »nezaželenih« institucij Bosne in Hercegovine in vrnitev oboroženih sil v RS. Novi predsednik RS Siniša Karan je takrat ugotovil, da je to le korak v obrambi entitete, ki je bila v svojem bistvu napadena.

Uzurpacija volilne zakonodaje in pravosodnega sistema s ciljem ustvarjanja unitarne Bosne in Hercegovine ima eno samo nalogo: Srbe in Hrvate spremeniti v narodne manjšine, trdi. »Pred nami je težka naloga, da naše institucije delujejo nemoteno,« je dejal Karan.

V naslednjih nekaj mesecih, do rednih splošnih volitev, ki bodo letos oktobra, Karan, v resnici pa Dodik, načrtuje okrepitev sodelovanja s konservativnimi republikanci v ZDA, s sionisti v Izraelu, od koder se je pravkar vrnil, z Orbanom na Madžarskem ter seveda z Rusko federacijo.

Profimedia

Odločevalci v Republiki Srbski nikjer ne omenjajo Evropske unije, razen kadar se iz nje norčujejo. Prav tako ne priznavajo vloge visokega predstavnika mednarodne skupnosti Christiana Schmidta. Ponovne težnje po odhodu iz Bosne in Hercegovine zagotovo ne bodo prispevale k približevanju te države Evropski uniji.

Od tam in tudi iz Nata verjetno za kaj takšnega ne bo podpore. To možnost vidim samo v primeru, da sta si Trump in Putin na Aljaski, morda pa že tudi kdaj prej, razdelila interesna območja v svetu.

V primeru, da bi balkanski del z večinskim srbskim prebivalstvom Trump v tem dogovoru prepustil Rusiji, bi se lahko Dodikov in Karanov scenarij celo uresničil. Kako pa bi se na kaj takšnega odzvala Evropska unija in konec koncev tudi prebivalstvo v Bosni in Hercegovini, je veliko vprašanje. Zato ta država in zlasti njena entiteta Republika Srbska ostajata pomembno varnostno vprašanje jugovzhodne Evrope.

Nosilec materialnih avtorskih pravic in avtor oba izrecno prepovedujeta kakršnokoli reproduciranje tega članka tudi za kakršenkoli namen spremljanja medijskih objav.