Huda Kattan 3 Odkrito.si

Zelo huda podjetnica

zavojček cigatet Svet24.si

FOTO: Albanec prepričan, da je na tobačnih ...

astro Petisvet.si

Merkur se je danes spet obrnil, zato ...

jedrska elektrarna krško, nek Svet24.si

»Ob vsem strahu pred jedrskimi elektrarnami me ...

meghan, harry Svet24.si

Harry in Meghan toneta vse globlje: princ naj bi ...

1_boštjan Romih uvodna_Mateja Jordovič Potočnik Njena.si

Neskončno hvaležen Boštjan Romih

hafnerji Njena.si

Hafnerji še niso spoznali male Tine

Kolumnisti

Šarec ignorira mnenje lastnih pravnikov. Bo ukinil vladno in parlamentarno zakonodajno službo?

Deli na:
Šarec ignorira mnenje lastnih pravnikov. Bo ukinil vladno in parlamentarno zakonodajno službo?

Foto: Primož Lavre - Igor Kršinar

Med obiskom v Vatikanu je premier Marjan Šarec opozoril, da šolskemu zakonu nasprotujeta tako vladna kot parlamentarna zakonodajna služba, zato se je zavzel za kompromis, zdaj pa bo njegova poslanska skupina podprla sporni zakon, ki ga je pripravilo ministrstvo pod vodstvom Jerneja Pikala.

»Trenutna situacija je takšna, da imamo dve pravni mnenji. Zakonodajna služba DZ in zakonodajna služba vlade imata nekoliko drugačno mnenje, kot ga ima ministrstvo. Verjamem, da če bo volja v parlamentu med posameznimi strankami, lahko dosežemo drugačen kompromis,« je Šarec izjavil med obiskom v Vatikanu.

Med včerajšnjo razpravo v državnem zboru pa drugače: »Glede na to, da zakon predlaga 100-odstotno financiranje obveznega programa, verjamem, da bo s tem zadoščeno ustavni odločbi, kot to pravi minister. Mi je pa žal, da nismo odprli nove razprave in dosegli kompromisa.«

V poslanski skupini LMŠ so obljubili podporo zakonu, ki predvideva, da bodo starši otrok v zasebnih osnovnih šolah plačali celo višja doplačila za šolnine, čeprav je ustavno sodišče njihovi pritožbi ugodilo in določilo, da mora država v celoti plačati javnih program v teh šolah.

Na to je opozoril tudi nekdanji ustavni sodnik Matevž Krivic, ki se je v prispevku v Sobotni prilogi Dela zavzel za izpolnitev odločbe ustavnega sodišča oziroma da poslanci sprejmejo vsaj rešitev, po kateri bo država obvezni osnovni program plačevala v 100 odstotkih, razširjeni (prav tako za šole obvezni) program pa 85 odstotkov.

Na ta način, ki je verjetno še vedno neustaven, bi se položaj za starše teh šol vseeno izboljšal, čeprav bi država plačevala okoli 95 odstotkov vsega javnega programa in ne 100 odstotkov, kot zahteva odločba ustavnega sodišča.

Za takšno rešitev se je zavzela tudi SMC, ki je napovedala, da zakona ne bo podprla, posebej ker mu nasprotujeta tako vladna kot parlamentarne zakonodajna služba. Po drugi strani pa je LMŠ predlagal kompromisno rešitev, po kateri država ne bi plačevala jutranjega in popoldanskega varstva (iz obveznega razširjenega programa), a niti ta ni bila sprejemljiva za SD in SAB.

Tako je zakon ostal takšen, kot ga je predlagalo Pikalovo ministrstvo. Njegovo sprejetje bi pomenilo, da bo država plačala zgolj 65 odstotkov javnega programa (100 odstotkov za osnovni in nič za razširjeni program), kar je celo manj kot zdaj, ko plača 85 odstotkov. Razliko, ki bi bila še večja, bi seveda krili starši.

Z drugimi besedami, starši, ki so se zaradi načina financiranja pritožili na ustavno sodišče in pritožbo tudi dobili, bi bili kaznovani tako, da bodo plačali še več kot pred pritožbo. SD si očitno tako predstavlja demokracijo – s kaznovanjem ljudi, ki so uspeli s pritožbo zoper državo!

Foto: Primož Lavre - Marjan Šarec

Toda najbolj škandalozno ob tem je to, da premier Marjan Šarec in njegova stranka sodelujeta pri takem kaznovanju državljanov ter se ob tem požvižgata na mnenji dveh pravnih služb, vladne in parlamentarne, ki sta opozorili, da je tak predlog zakona neustaven.

Če vladni politiki ne upoštevajo mnenja svojih strokovnih služb, zakaj jih potem sploh imajo? Najbolje, da jih kar ukinejo, odpustijo zaposlene in prisluhnejo kar sami sebi, saj so očitno sami bolj pametni kot strokovnjaki. S tem bodo vsaj prihranili nekaj plač v javni upravi.

A tudi če bodo poslanci danes sprejeli sporni zakon, se obeta veto državnega sveta, po katerem pa zakon v državnem zboru ne bi dobil potrebnih 46 glasov. V skrajni sili pa bi uveljavitev zakona lahko preprečilo ustavno sodišče.

Loading...