Predsednik vlade se vse bolj požvižga na ves svet okoli sebe. Ni mu mar za sodbe ustavnega sodišča, briga ga za opozorila ekonomistov o razmetavanju davkoplačevalskega denarja v času debelih krav, ne meni se niti za kritike opozicije. Šarcu naklonjeni levi dominantni mediji pod preprogo pometajo njegove številne slabosti in tako skrbijo za visoko javnomnenjsko podporo njemu in njegovi vladi. Šarec pa si v slogu Serpetinška brunda: »Naj bo stara ali mlada, vsaka ima Šarca rada.«
Še dobro, da je minuli teden državni zbor zavrnil zakonski predlog Šarčeve vlade o financiranju zasebnih šol, ki je po mnenju nekdanjega ustavnega sodnika Jana Zobca pomenil kar dvojno kršenje ustave. A Šarec se je požvižgal na opozorila, da je Slovenija ustavna demokracija in da mora zato spoštovati ustavne odločbe.
Šarec pač misli, da bo ustavno demokracijo spremenil v šarcokracijo! Njegovo vztrajno ignoriranje sodbe ustavnega sodišča bi moral biti alarm najvišje stopnje za našo državo, saj vlada in njen predsednik s svojim zgledom vsem ostalim državljanom sporočata, naj se požvižgajo na sodbe najvišjih sodišč, ki jim niso pogodu. Če za sodbo ustavnega sodišča ni mar Šarčevi vladi, potem se lahko na sodbe sodišč požvižgajo vsi državljani. Gre za nevaren precedens, saj Šarec ni kdor koli. Je predsednik vlade in najmočnejši človek v državi, katerega stališča in ravnanje imajo negativne posledice za delovanje celotne družbe.
Da je Šarcu oblast totalno stopila v glavo, je pokazal že nedavno pri zaključku prodaje Abanke, ko se je po ogledu dokumentarca Brezno meni nič, tebi nič postavil v vlogo sodišča in v slogu političnega samodržca javno razsodil, da je Slovenija preplačala bančno luknjo. Domnevo o preveliki bančni luknji je spremenil v dejstvo. Namesto sodišča je razsodil politik Šarec! In pika! Slovenija po Šarcu očitno ne rabi več sodišč, saj daje sodbe o tako pomembnih javnih zadevah sam predsednik vlade.
Ko je opozicijski politik Anže Logar v zvezi s tem v državnem zboru vrtal v Šarca in ga opozoril na stališče ustavnega sodišča, da bo šele sodišče čez leta pravnomočno odločilo, ali je bila bančna luknja v resnici prevelika ali ne, so Šarcu povsem popustile zavore in je Logarju zabrusil, da je bil predsednik SDS v zvezi komunistov. To je enako, kot da bi v državnem zboru na vprašanje o spoštovanju sodišč, odgovoril, zebe me v noge!?
Ja, bralke in bralci, pravilno ste prebrali! To je porazno nizek nivo politične kulture predsednika vlade, ki se mu od oblasti vse bolj vrti v glavi in očitno ne priznava nikogar nad seboj, ampak se postavlja nad sodišča. Ni čudno, da je Šarčeva LMŠ konec lanskega leta za guvernerja Banke Slovenije predlagala ekonomista Jožeta Damijana, ki je razvpitega zapornika iz Doba Bineta Kordeža javno razglasil za poštenjakarja. Za Šarčevo stranko ni bilo nikoli sporno, da njen kandidat za guvernerja centralne banke Damijan že leta na vsakem koraku skrbi za javno rehabilitacijo gospodarskega kriminalca Kordeža, ga gosti na svojem blogu, z njim objavlja članke in ga javno imenuje kar »kolega«, s čimer se požvižga na pravnomočno sodbo sodišča, ki je Kordeža zaradi storitve kar enajstih kaznivih dejanj obsodilo na dolgoletno zaporno kazen.
Dokler bo Šarec v levih dominantnih medijih nedotakljiv, bo vladal samopašno v slogu – briga me za ves svet. Kar je zelo slabo za državo in še slabše za nas državljane!
Zapornik iz Doba Kordež na Damijanovem blogu v posmeh vsem davkoplačevalcem redno išče krivce za bančno luknjo in seveda zamolči, da je prav njegov Merkur takoj za cerkvenima Zvonovoma med največjimi krivci za bančno luknjo. Merkur, ki ga je Kordež z menedžerskim prevzemom spravil na kolena, je skupaj z nekdanjim Merkurjevim Mersteelom kriv kar za 157 milijonov bruto neplačanih dolgov do bank, ki so bili preneseni na slabo banko.
Da o propadlih dobaviteljih Merkurja, množici brezposelnih Merkurjevih delavcih in zato manjših prihodkih in večjih odhodkih državnega proračuna ter večjem dolgu države niti ne govorimo. A Damijana in njegovega simpatizerja Šarca to ne zanima – Damijan bo kot po navadi raje zlival moralistično gnojnico po ne krivih ne dolžnih, medtem ko bo Šarec namesto sodišč razsodil o velikosti bančne luknje!
Še dobro, da Šarcu Damijana ni uspelo postaviti na čelo Banke Slovenije. Slovenijo bi v tem primeru doletel škandal mednarodnih razsežnosti! A si predstavljate, da bi denimo predsednik ameriške centralne banke Jay Powell na svojem blogu gostil razvpitega ameriškega gospodarskega kriminalca Bernieja Madoffa, ga javno imenoval »za kolega« in ga povrhu vsega razglasil še za poštenjakarja?! Ampak briga Šarca za vse to, on se pri vodenju vlade še naprej sklicuje na mnenja ekonomista Damijana, pa naj gre za sporni dvig minimalne plače ali za razsipavanje davkoplačevalskega denarja v času debelih krav!
Tako se Šarec požvižga tudi na vse pogostejša javna opozorila v Sloveniji in tujini, naj v času debelih krav v državnem proračunu potegne na zavoro in začne varčevati za krizni čas suhih krav. Šarec seveda ne bi bil Šarec, če ne bi ravnal ravno nasprotno. Tako je njegova vlada pred odhodom na poletne počitnice potrdila proračun za prihodnji dve leti z rekordnimi proračunskimi odhodki in s tem sama dodatno prilila olje na ogenj. Po najnovejših podatkih Eurostata je bila Slovenija meseca maja med državami z najvišjo stopnjo rasti gradbeništva v EU, prav gradbeni balon pa je bilo v času izbruha zadnje krize 2008 med glavnimi krivci za dolgoletno gospodarsko krizo.
Vendar tudi za vse to briga Šarca. Na koncu bo tako in tako za vse težave v državi obtožil druge. Kot doslej mu bodo ob strani zvesto stali predstavniki levih dominantnih medijev, s katerimi je bil že leta 2007 v istem političnem taboru, ko je kot tedanji sodelavec TV Slovenija podpisal razvpito novinarsko peticijo »Forum 571« proti takratni Janševi vladi. Danes Šarčevi sopodpisniki iz »Foruma 571« pridno pometajo pod preprogo Šarčeve afere in skrbijo za visoko javnomnenjsko podporo njegove vlade. Dokler bo Šarec v levih dominantnih medijih nedotakljiv, bo vladal samopašno v slogu – briga me za ves svet. Kar je zelo slabo za državo in še slabše za nas državljane!