Tako bo Golob poskušal sabotirati Janšo
Očitno bomo volivci 11. maja spet odšli na volišča. Državni zbor je razpisal referendum o dodatku k pokojnini za umetnike, ki ga je zahtevala SDS in za to zbrala več kot 47 tisoč podpisov.
Očitno bomo volivci 11. maja spet odšli na volišča. Državni zbor je razpisal referendum o dodatku k pokojnini za umetnike, ki ga je zahtevala SDS in za to zbrala več kot 47 tisoč podpisov.
»Narod brez elite ne obstaja, je samo amorfna gmota, ki ne ve ne kod ne kam,« je pred dvema letoma, ko je predstavljal kompleks stanovanj Schellenburg, za medije izjavil znani gradbenik Jože Anderlič.
Gledališka različica vsem poznanega narodnega junaka otroških in mladinskih src Kekca po literarni osnovi Josipa Vandota je dobro zastavljena, otroke prevzame predvsem zaradi energičnosti igralcev (predvsem samega Kekca v interpretaciji nadarjenega, energijsko polnega in vsestranskega igralca Ilja Ota).
Od kod Bojanu Požarju informacija, kaj bo tema oddaje Tarča naslednji teden? Že dober teden dni vnaprej napoveduje, da bodo v Tarči obdelovali Gen-I.
V državnem zboru so se pred dnevi »obmetavali« z lažnivci (spet). Ne vem, ali je bila katera beseda tako pogosto omenjena kot laž. Skratka, po zadnjih razpravah sodeč, smo v parlament izvolili večinoma lažnivce.
Ukinili bomo ta zakon, ko pridemo na vlado. Tako vehementno Jelka Godec, vodja poslanske skupine SDS, ob sprejemanju zakona o zdravstveni dejavnosti, hrbtenici zdravstvene reforme vlade Roberta Goloba. Ko je pred tremi leti prišel na oblast, je Robert Golob ukinil skoraj vse, kar je sprejela tretja Janševa vlada.
Boris Tomašič ni na dieti. Tudi pod vlado Roberta Goloba, za kar je poskrbel Janez Janša v času njegove tretje vlade. Novo24tv so tedaj dobesedno zalivali z državnim denarjem. Janševa televizija po treh letih leve vlade še vedno kuri te zaloge denarja davkoplačevalcev.
Škandal Signal je po eni strani skoraj zabaven prikaz, kakšni šalabajzerji – ni boljšega izraza – oblikujejo ameriško politiko. Ne samo da je vrh nacionalne varnosti o napadu na drugo državo sproščeno klepetal prek družbenega omrežja, za dobro mero so zraven vključili še povsem osuplega novinarja. Po drugi strani smo v Evropi znova dobili jasno sporočilo, da je čezatlantskega zavezništva konec. ZDA so ne samo naš tekmec, ampak vse bolj naš nasprotnik.
So tiskani mediji v krizi? So. Ali zato zasebni lastniki, ki jim gre le za profit, odpuščajo najboljše novinarje? Ne. Zakaj so potem nekateri novinarski sindikati in Društvo novinarjev Slovenije zagnali tak vik in krik?
Balet je ena izmed najbolj izrazitih oblik umetniškega izražanja, ki združuje eleganco, disciplino in strast. Nina Noč, mlada balerina, ki je s svojim talentom in predanostjo že osvojila srca mnogih, je odlična predstavnica te umetniške zvrsti. V intervjuju spregovori o svojem življenju, izkušnjah v baletnem svetu ter o izzivih in uspehih na svoji poti. Pa tudi o skritih pasteh, ki se skrivajo v svetu baletnega poklica.
Nekdanji evropski poslanec Klemen Grošelj je kot dober poznavalec Zahodnega Balkana zelo kritičen do srečanja komisarke Marte Kos s srbskim predsednikom Aleksandrom Vučićem. Prav tako meni, da bi se moral premier Robert Golob javno distancirati od pisne podpore, ki jo je srbskemu predsedniku poslal ljubljanski župan Zoran Janković.
Ljubljančana Žarko Tešanović in Danijel Božić sta bila soseda in prijatelja že od malih nog, še posebej pa sta se povezala, ko se je Tešanović pred leti ustrelil v glavo in si poškodoval vidni živec, zato je od takrat slep. V to dejanje naj bi ga gnala nesrečna ljubezen. Ker ni mogel več sam voziti avtomobila, je za pomoč večkrat prosil Danijela.
Prvak SDS Janez Janša bo v primeru zmage na volitvah potreboval še vsaj tri koalicijske partnerje, zato si želi podrediti programsko sorodne stranke. Tako bi rad v NSI zamenjal Mateja Tonina z Jernejem Vrtovcem, v SLS pa nastavil Petra Gregorčiča, za Anžeta Logarja pa pričakuje, da bo pobral sredinske volivce. Pavla Ruparja je verjetno že odpisal, ker je preveč očiten satelit. Toda račun se mu lahko ne izide, saj so stranke druga drugi največje tekmice. Tako je vprašanje, koliko izmed teh manjših strank bo sploh prestopilo parlamentarni prag.
»Leta 1945 sta bila premagana fašizem in nacizem, leta 1989 socializem in komunizem. Okrog 2025 je morda na vrsti liberalni demokratizem,« napoveduje minister v dveh Janševih vladah Žiga Turk, pisec prvega besedila e-zbornika Katedrale svobode Soglasje za zgodovinski trenutek – Novi prispevki za slovenski pomladni program. Pred dnevi so ga predstavili pobudniki Peter Jambrek, Ernest Petrič, Alenka Puhar, Dimitrij Rupel, Ivan Štuhec, Tomaž Zalaznik in Žiga Turk.
Ali se Evropska komisija v primeru Srbije, ki jo že mesece pretresajo državljanski protesti zaradi skorumpirane in avtoritarne oblasti, obnaša dvolično? Lahko Ursuli von der Leyen in njeni komisarki za širitev Marti Kos očitamo, da srbskemu avtokratu Vučiću doslej nista povedali, kar mu gre, saj na prvo mesto postavljata pragmatične interese Bruslja, ne pa vrednote, ki jih imamo Evropejci vedno polna usta?
Ostanejo zdravstvo, stanovanja, pokojnine. To troje. Treba jih je primerno polikati, zloščiti, okrancljati …, da bo prijetno z njimi pred volivce in da ne bo zmede.
Tožilki iz zadeve Kavaški klan so dali bolečo nezaupnico njeni lastni kolegi – specializirano državno tožilstvo (SDT) je namreč skoraj v celoti zavrglo kazensko ovadbo, ki jo je Mateja Gončin vložila zoper več posameznikov v Centru za varovanje in zaščito (CVZ) in vodstvu policije zaradi domnevnih nepravilnosti pri njenem varovanju.
Kaj imajo skupnega Josip Broz, Janez Janša in Matej Tonin? Prvi, poznejši jugoslovanski diktator Tito, je ob obsodbi na zaporno kazen zaradi posedovanja bomb leta 1928 izjavil, da ne priznava sodišča. Podobno je mnogo let pozneje ravnal tudi prvak SDS, ko je sodni postopek zaradi korupcije pri nakupu oklepnikov Patria označil za politično montiran proces, sebe pa za političnega zapornika.
Direktorica Agencije za energijo Duška Godina naj bi iskala domnevnega žvižgača, ki je Reporterju dal informacije o njenem konfliktu interesov pri ocenjevanju delovne uspešnosti njenega življenjskega partnerja.
Račišće je vasica na severovzhodni obali Korčule, kamor dvakrat ali trikrat na dan pripelje avtobus. Tudi na njem piše Arriva, saj je do nedavnega nemški, zdaj pa ameriški kapital s to blagovno znamko prisoten že v najmanj desetih evropskih državah. Ampak Račišćane to niti ne zanima, saj je njihova pozornosti namenjena enemu izmed šoferjev avtobusa. Je namreč iz Nepala, in to se jim zdi silno imenitno. Pravijo, da je Nepalec dober šofer, da ima občutek za prostor, »augenmas«, kot se je nekoč reklo. V bistvu so Račišćani celo malo ponosni, da je njihov mali otok tako »globaliziran«, saj na njem zdaj ob Srbih in Bosancih delajo tudi Tajci, Filipinci in Nepalci.