Tako je tistega za Danijela usodnega jutra, namesto da bi peljal ženo na zdravniški pregled v Zagreb, kot sta bila dogovorjena, peljal Žareta, kot ga kličejo prijatelji, v Trst na poslovni sestanek. V avtomobilu se je z njima peljal Klemen Kadivec, ki naj bi bil že tedaj vodja slovenske celice kriminalne združbe Kavaški klan. O delovanju te kriminalne združbe iz Črne gore, ki je poleg trgovanja z drogo znana tudi po brutalnih likvidacijah svojih nasprotnikov, v Sloveniji policija tedaj še ni vedela. Med potjo v Trst je Božić večkrat omenil, da se za njegovim meganom vozi neki avtomobil. Zato naj bi Kadivcu večkrat rekel, da ga skrbi, če jim morda sledi policija. Ko je v Ankaranu Božić na prigovarjanje Kadivca ustavil, naj bi bili nanj planila Kadivec in Bojan Stanojević. Podrla sta ga na tla, ga zvezala in vrgla v prtljažnik avtomobila, ki se je potem odpeljal na Gorenjsko.

Podobna usoda je čakala Tešanovića. Ker pa je močno vpil, so mimoidoči poklicali policiste, čeprav sta nasilneža občane, ki so prišli blizu, skušala prepričati, da sta kriminalista in jim tudi kazala značke. Vendar jih nista prepričala. Na kraj dogodka so kmalu prišli policisti, Stanojeviću in Kadivcu je bila odvzeta prostost. Policija tedaj še ni slutila, da so tedaj še neznane osebe v VW passatu v prtljažniku avtomobila odpeljale Božića v hišo na Okroglem, kjer naj bi imela slovenska celica Kavaškega klana skladišče z drogo. Božićevo truplo je policija našla 1. decembra istega leta, po truplu se je videlo, da je bil pred smrtjo mučen. Šele kasnejša kriminalistična preiskava je pokazala, da je moral Božić umreti, ker naj bi bil v noči na 25. oktober 2019 sodeloval pri kraji droge slovenski celici Kavaškega klana na Okroglem.

Policija je kar precej časa zbirala dokaze za vpletenost Klemna Kadivca in Bojana Stanojevića tudi v umor Božića, četudi sta bila od 19. novembra 2019 v koprskem priporu. Vendar je policija v intenzivni kriminalistični preiskavi prišla do dokazov, ki naj bi dokazovali njuno vpletenost tudi v Božićev umor, najdeni pa so bili tudi drugi osumljenci. Največ dokazov za načrtni zločin, za umor Danijel Božića in poskus umora Žarka Tešanovića, je policija našla na posebnih, kriptiranih telefonih, kjer je bila nameščena aplikacijo sky, in so jo uporabljali kriminalci po vsem svetu za komunikacijo o zločinih, saj je tedaj veljala za stoodstotno varno. Leta 2019 pa je francosko sodišče izdalo sodno odredbo za prestrezanje sporočil po sky komunikaciji, mnogi kriminalci so se znašli v policijskih preiskavah.

Šest tisoč evrov za umor

Julija 2022 je specializirano državno tožilstvo na ljubljansko okrožno sodišče za Božićev umor in poskus umora Žarka Tešanovića vložilo zahtevo za preiskavo zoper osem ljudi, maja 2021 pa je sodišče v tej zadevi uvedlo sodno preiskavo. Na uvedbo preiskave se je pritožila obramba obtoženih in s pritožbo uspela, saj je preiskovalna sodnica Irena Topolšek spregledala nedovoljen dokaz v sodnem spisu. Primer je bil vrnjen preiskovalni sodnici, ki se je morala znova odločati, ali bo preiskava uvedena. Januarja 2023 je preiskavo znova uvedla, na sklep o uvedbi preiskave se je pritožila obramba obtoženih, vendar tokrat s pritožbo ni uspela. Skoraj štiri leta in pol po grozljivem Božićevem umoru pa je specializirano državno tožilstvo na ljubljansko okrožno sodišče 1. julija 2024 vložilo obtožnico zoper osem oseb. Očita jim umor Božića in poskus Žarka Tešanovića ter pomoč pri teh dejanjih, storjenih v hudodelski združbi.

V zločine so po trditvah tožilstva vpleteni domnevni člani slovenske celice klana, ki jim že od januarja 2022 sodijo na ljubljanskem okrožnem sodišču zaradi trgovine z drogo, ter člani matične celice Kavaškega klana iz Črne gore, ene najbolj brutalnih kriminalnih združb na Balkanu. Ugrabitve in umore naj bi bil po trditvah tožilcev Mateje Gončin in Ivana Pridigarja načrtoval domnevni vodja slovenskega dela klana Klemen Kadivec, pri tem pa naj bi mu bil v okviru hudodelske združbe pomagali njegov mlajši brat Blaž Kadivec, Drejc Kovač in Hrvat Marko Skerbec. To­žilstvo še trdi, da sta z namenom likvidacije Božića in Tešanovića v Slovenijo prišla člana matične združbe Bojan Sto­ja­nović in Savo Čošović, profesionalna morilca. Pri zločinu je po trditvah tožilstva sodeloval tudi Vladan Kljaljević, ki naj bi bil v Slovenijo pripeljal Stojanovića in Čošovića, pomagal pa jim je ljubljanski podjetnik Semir Hajdarpašić.

arhiv Reporterja

Blaž Kadivec naj bi bil na primer skrbel za prikrivanje sledov na kraju Božićevega umora in na njegovem truplu ter za poznejšo zamenjavo podatkov GPS v najetih vozilih in zamenjavo podatkov o najemnikih vozil. Sodeloval naj bi tudi pri nakupu dveh lopat, s katerima so Božiću izkopali grob, in nakupu krampa, s katerim so mu zadali smrtni udarec. Ter pri nakupu varikine, arekine in cevosana, s katerimi so polili Božićevo truplo, preden so ga zakopali v plitev grob. Pri tem naj bi mu pomagal tudi Kovač. Kljajević naj bi bil postavljen za čiščenje najetih vozil, za skrivanje oziroma uničenje morilskega orožja ter za prevoz Stanojevića in bosanskega državljana Čosovića, ki ju je pripeljal v Slovenijo. 

Oba sta, skupaj s Skerbcem, ki naj bi prišel v Slovenijo iz domače Hrvaške sama, prišla k nam izključno z namenom izvršitve umora Božića in Tešanovića.
Hajdarpašić pa naj bi bil omenjenim domnevnim storilcem pomagal tako, da jim je zagotovil avtomobile, prikrival njihove dejanske najemnike ter gibanje teh vozil. Čošović in Škerbec našim organom pregona za zdaj nista dosegljiva. Čošoviću naj bi bilo za Božićev umor obljubljenih deset tisoč evrov, od Skerbca pa naj bi jih bil po umoru dobil šest tisoč. Čošović je bil na prestajanju dveletne zaporne kazni zaradi oboroženega ropa v Srbiji, Slovenija pa si je prizadevala za njegovo izročitev po prestani kazni. Poleti 2023 je bil pogojno izpuščen, nato pa se je za njim izgubila vsaka sled. Na begu je tudi Skerbec.

Umrl zaradi kraje droge

Tragična zgodba se je začela, ko je Božić 15. novembra 2019 s svojim meganom v Ankaran pripeljal Klemna Kadivca in Žarka Tešanovića, nato pa se je za njim izgubila vsaka sled. Policija je Božića po ugrabitvi intenzivno iskala. Ko je prečesavala gozd v okolici Okroglega je 1. decembra 2019 naletela na grozljiv prizor. Iz zemlje je molela roka s pokrčenimi prsti, pod zapestjem pa je bilo videti rob bunde. Med izkopavanjem, preden so prišli do trupla, so našli tudi lopati brez ročaja, šest praznih plastičnih embalaž varikine, prazno embalažo cevosana, nekaj zamaškov. Na truplu, za katero se je kasneje izkazalo, da je Božićevo, so odkrili vbodne rane, presekanine, tope poškodbe, raztrganine in strelne poškodbe. Poškodovano je imel glavo, oči je imel prelepljene z lepilnim trakom.

Za Božića so bile usodne poškodbe glave in možganov, saj je bil dobil več strelov, smrtni udarec pa so mu zadali s krampom, trdi tožilstvo. Pred smrtjo je močno trpel, saj naj bi bili nekateri obtoženi z mučenjem od Božića skušali izvedeti, kje je ukradena droga. Božić je pred smrtjo občutil izjemni strah za svoje življenje. Vanj so najmanj štirikrat ustrelili, nato pa ga tepli še s krampom. Grozovitost zločina se nedvomno kaže tudi v tem, trdi tožilstvo, da so mu še medtem ko je bil še živ, izkopali grob, kamor so ga, ko v njem ni bilo več znakov življenja, zakopali, njegovo truplo pa polili s cevosanom in varikino, da bi zakrili sledi.

arhiv Reporterja

Božić naj bi bil namreč vpleten v krajo milijon in pol evrov vredno drogo v hiši na Okroglem oktobra 2019, kjer naj bi bilo skladišče za drogo slovenske celice Kavaškega klana. Krajo droge naj bi bil organiziral Tešanović, sam pa zaradi slepote pri njej ni sodeloval. Skupaj z Božićem naj bi bila drogo, za katero naj bi bil skrbel Klemen Kadivec, ukradla še David Šolaja, ki je nedolgo pred krajo v to skladišče pripeljal 20 kilogramov kokaina, in Igor Mančić. Šolaja je bil umorjen decembra 2019 v Španiji, Mančić pa januarja 2023 v Ljubljani (nanj so streljali že aprila 2020 v Ljubljani, a je tedaj preživel). 

Med tistimi, ki naj bi bili ukradli drogo, naj bi bil tudi Davor Savanović – Ruža, na katerega je bilo streljano 15. marca 2020, a je strelski napad preživel. Ukaz po likvidaciji za tatove droge naj bi bil prišel iz Kavaškega klana iz Črne gore. Ko je izginila droga, naj bi bil tamkajšnji Kavaški klan Klemnu Kadivcu sporočil, da naj najde tatove droge in da jih bo treba likvidirati, saj temu klanu nihče ne krade. Če to kdo stori, je zanj edina kazen smrt.

Za obrambo sporna nezakonita sky komunikacija

Septembra lani je ljubljanska okrožna sodnica Klavidja Bercieli za obtožene opravila predobravnavne naroke, na katerih krivde niso priznali. Sta pa Blaž Kadivec in Drejc Kovač izrazila pripravljenost za pogajanje s tožilstvom. Pripravljena sta bila priznati krivdo za umor in poskus umora ter trgovino z drogo, kjer jima sodijo v drugem kazenskem postopku. Vendar na koncu do podpisa sporazuma ni prišlo, ker očitno tožilstvo in obtožena niso prišli skupaj glede višine zaporne kazni. 

Zagovorniki obtoženih – zastopajo jih najboljši kazenski odvetniki v Sloveniji – so na predobravnavnih narokih izločali številne dokaze iz sodnega spisa, predvsem sky komunikacijo, češ da so pridobljeni nezakonito. Ker pa je sodnica Bercieli odločila, da bo o predlogih obrambe odločila do konca sojenja (začelo sredi januarja letos), je obramba obtoženih še pred začetkom sojenja izločala sodnico Bercieli iz sojenja, češ da je pristranska, ker ni odločila o njihovih predlogih po izločitvi dokazov, predvsem sky komunikacije, iz sodnega spisa. In da je zato onemogočena pravica do obrambe obtoženih.

Sodnica je predlog obrambe po njeni izločitvi zavrnila, zato se je začelo sojenje, ki poteka pod strogimi varnostnimi ukrepi na posebnem delu ljubljanskega okrožnega sodišča na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču. Prostor za sojenje ni ravno primeren, saj se pod dvorano vrstijo številni sejmi, v prostore, kjer poteka sojenja, pa se večkrat sliši glasna glasba in se širijo vonjave pečenih pic in čevapčičev.

arhiv Reporterja

Zakaj je tako pomembna sky komunikacija, ki je po mnenju tožilstva zelo obremenilna za obtožene? Na podlagi zbranih dokazov, tudi te komunikacije, je tožilstvo naredilo obtožnico za umor Božića in poskus umora Tešanovića. Komunikacija po skyju pomeni večino dokazov – in prav ti so bili pomembna podlaga za odreditev pripora in podaljševanje tega ukrepa zoper brata Kadivec in Drejca Kovača. Pripor zanje je bil odrejen zaradi vseh treh pripornih razlogov: ponovitvene nevarnosti, begosumnosti in vplivanja na priče. Klemen Kadivec je verjetno pripornik z enim najdaljših priporniških stažev v Sloveniji, nedvomno pa je najbolj nadzorovan pripornik. V priporu je od 15. novembra 2019, ko je bil aretiran skupaj s Stanojevićem pri protipravnem odvzemu Božića in poskusu tega kaznivega dejanja na škodo Tešanovića v Ankaranu (v tej zadevi so jima sodili na koprskem okrož­nem sodišču). Ko mu je ta pripor potekel, je nastopil pripor zaradi očitkov trgovanja z drogo, kjer njemu, Blažu Kadivcu, Kovaču in še enajstim obtoženim že dve leti sodijo na ljubljanskem okrožnem sodišču v drugem postopku, ki ga vodi sodnik Tomaž Bromše.

Ko je bratoma Kadivec in Kovaču potekel pripor v zadevi trgovanja z drogo, se je začel pripor zaradi dveh primerov: primer umora Božić in poskus umora Tešanovića. Tudi v primeru sojenja za trgovanje z drogo senat še ni odločil o predlogu obrambe po izločitvi nezakonitih dokazov (v obeh primerih je več istih dokazov, še posebej sky komunikacija), ampak bo senat o tem odločal do konca sojenja. Klemen Kadivec je tako v priporu že pet let in štiri mesece, njegovi obiski staršev in partnerke v celjskem priporu, v katerem je že več kot leto in pol, pa so do nedavnega potekali pod nadzorom celjskega sodišča, do pred kratkim so bili nadzorovani tudi njegovi telefonski stiki.

»Niste mi smeli ubiti otroka«

Obtoženim se je začelo sojenje v sredini januarja letos. Za zdaj se še ne zagovarjajo, so povedali sodnici Klavdiji Bercieli. Ena prvih prič na sodišču je bila Danijelova mama. »Zakaj ste mi ubili otroka, pustili bi ga živeti, saj vam je vse povedal, kar je vedel. Rada bi vedela, zakaj ste ga ubili, Dani ni kradel robe, tiste droge, on se ni s tem ukvarjal. Mi skromno živimo. Niste mi smeli ubiti otroka, s tem ste nas vse ubili, ubili pa ste tudi svoje starše,« je povedala Djurdja Božić. Njeno pričanje je bilo zelo pretresljivo. »V petek, 15. novembra 2019, je Dani k meni prinesel svojega dobro leto starega sina,« je opisovala. Živeli so namreč v isti hiši, sin v stanovanju nad njo. Jaz sem vnuka nato, kot je bil običaj, odnesla v Danijev avtomobil. Dani ga je dal v otroški sedež in ga privezal, jaz sem šla v hišo in z balkona gledala Danijev avto. Slišala sem, da je Dani rekel vnuku, naj mi pomaha, nato je sedel v avto in odpeljal dečka v vrtec. Od takrat sina nisem več videla, je med jokom pripovedovala mama Danijela Božića.

Ker sina ponoči ni bilo domov, je zgodaj zjutraj odšla v zgornje nadstropje k snahi Elmi in jo povprašala, kje je Danijel. »Rekla mi je, da Danija ni doma in da ne ve, kje je. Čez nekaj časa sta prišla k nam Žare in neki Hrvat z imenom Igor. Žareta sem vprašala, kjer je Dani, on pa je rekel, da je verjetno zbežal in naj ne bom panična, da bo vse v redu. Potem sta šla do kurilnice oziroma shrambe ob hiši. Žare je rekel, da morajo iz nje vzeti ‘travuljo’, to je trava, droga, da je ne bodo našli pri nas, če bo hišna preiskava. Vdrla sta v zaklenjeno kurilnico, jaz pa sem ju samo gledala, namesto da bi poklicala policijo. Tedaj še nisem vedela, da je bil moj otrok že umorjen. Žare je potem poklical Tikija, kot so klicali Igorja Mančića, ki je nato prišel in znosil torbe v avto,« je povedala Djurdja Božić.

Mama Danijela Božića je skupaj s hčerkama Sladjano in Dijano ter snaho Elmo ves čas upala, da se bo sin vrnil domov, »saj si nisem mogla misliti, da se mu bo kaj takšnega, kot se je, zgodilo v Sloveniji«. Približno dva tedna po Danijelovi izginitvi sta s snaho peljali vnuka v vrtec. Ko sta se vrnili domov, so bili na dvorišču hčerka Dijana, njen prijatelj in kriminalist, s katerim je družina Božić sodelovala. »Ko sem stopila iz avtomobila in videla kriminalista, so mi noge odpovedale, ker sem vedela, da ima slabe novice. Dijana me je močno objela, kriminalist pa je rekel, da nam mora žal povedati, da je bil Danijel ubit v Kranju,« je še izpovedala Djurdja Božić. Dnevi, ki so sledili, so bili zelo težki za celotno družino, je dodala, denar za sinov pogreb pa so zbrali sosedje, saj ga družina Božić ni imela.

arhiv Reporterja

Priča je še povedala, da sta s hčerko Dijano po Danijelovem pogrebu odšli v gozd na Okroglo in iskali sinov grob. »Gledali sva, kje je prekopana zemlja, da bi tam našli Danijevo kri. Ko sva grob našli, sem legla nanj, jokala in vonjala kri svojega sina,« je dejala priča. Nato se je obrnila proti obtoženim in znova izrekla: »Zakaj ste ubili mojega otroka, zakaj ste mu to naredili?«

Vedela je, da se je brat poslovil

Prav nič manj pretresljivo pričanje, kot je bila pripoved Božićeve mame, ni bilo pričanje obeh sester umorjenega Božića in Božićeve zunajzakonske partnerke Elme Muratović na sojenju obtoženim. Njihovo pričanje je trajalo več ur, izpovedi vseh pa so bile žalostne, pretresljive, ženske med govorjenem niso mogle zadrževati solz. »Spomnim se, da me je mami klicala in mi povedala, da Danijela ni domov. Tistih petnajst dni, ko smo ga iskali, se niti ne spomnim. Vem samo, da sem čakala, da se mi javi. Še kar sem upala, čeprav sem v sebi že prvi dan vedela, da se je poslovil. Ko smo izvedeli, da je bil umorjen, sem se strla, stalno sem doživljala živčne zlome. Na štiri, pet dni sem kolapsirala, nisem jedla, pila, dvakrat sem se znašla na pokopališču na Žalah, čeprav sploh nisem vedela, da sem se pripeljala tja, ampak moj avto je bil na parkirišču. Prišli so reševalci in me odpeljali v bolnišnico Polje. Nisem mogla sprejeti, da brata ni več,« je pripovedovala priča Dijana Bukurov.

»Moje življenje je uničeno. Ne upam si več voziti avta, umikam se ljudem, prej sem se redno ukvarjala s športom. Opolnoči sem bila na urgenci. Bila sem v hudi stiski, ker sem vedela, da bom morala priti danes na sodišče in da jih bom spet videla, njih, ki so krivi za smrt mojega brata,« je med pričanjem gledala v brata Kadivec. Dijana Bukurov je še pričala, da je dobila poročilo o obdukciji bratovega trupla, iz katerega je razvidno, kako hudo so ga njegovi krvniki mučili pred smrtjo. »Kako žal mi je, da sem ga prebrala! O, mater, kaj so mu naredili,« je med jokanjem dejala priča.

»Danijel je bil 15. novembra 2019 ugrabljen v Ankaranu. Iskali smo ga, dokler nas kriminalisti niso obvestili, da so našli njegovo truplo. Izvedeli smo, da je bil mučen, da so ga s krampom udarjali po glavi, da je bil umorjen in zakopan v plitek grob. To so bili res težki časi za našo družino, še posebej za mamo, ki je izgubila sina. Spomnim se, da sva po tistem, ko se Danijel ni vrnil, z Elmo šli k Žaretu domov, moji in njegovi starši so sosedje. Bil je zelo prestrašen, okna v stanovanju so bila zakrita z odejami, vse je bilo pod videonadzorom, Žare je bil oborožen. Čeprav je rekel, da se nikogar ne boji, je bilo videti, da ga je zelo strah. Povedal je, da so se prejšnji dan na pobudo Klemna Kadivca peljali proti Primorski. Rekel jim je, da gredo na sestanek v Trst in da morajo med potjo izklopiti mobilne telefone in iz njih odstraniti baterije,« pa je na sodišču med drugim povedala druga Danijelova sestra, Sladjana Božić.

Najdba trupla jo je popolnoma zlomila

Na prostor za priče je stopila tudi Elma Muratović, Božićeva življenjska sopotnica, ki je z Božićem in njunim sinom živela v hiši Božićevih na ljubljanskem Viču. Zanjo je bil že sam prihod na sodišče težak. Še preden se je sojenje začelo, je na hodniku, kjer je čakala skupaj z uslužbenko sodišča, s katero se je pogovarjali, jokala. »Tistega dne bi me moral Danijel peljati v Zagreb na zdravniški pregled, tako sva bila dogovorjena, a mi je prejšnji večer povedal, da me ne bo peljal. Ker da mora nekam peljati Žareta (Žarka Tešanovića, op. a.). Danijela dolgo ni bilo domov, večkrat sem ga klicala, njegov telefon je zvonil v prazno, zato me je zelo skrbelo. Popoldne sem šla k staršem v Dravlje, zvečer pa me je poklical Žare in povedal, da je bil napaden v Ankaranu in da je Danijel izginil,« je pripovedovala priča.

arhiv Reporterja

Povedala je še, da so naslednji dan k njim domov prišli Mančić, Tešanović in še neka oseba. Mančić ji je rekel, da mora najti mamila, če bo hišna preiskava. »Ker je bila drvarnica zaklenjena, so vanjo vlomili. Nato sem videla, da so iz nje nosili neke torbe in prinesli škatlo za čevlje, v njej sem videla marihuano. Sama nikoli nisem hodila v to drvarnico,« je še povedala Elma Muratović. V tej drvarnici naj bi bila droga ali vsaj del droge, ki je bila ukradena slovenski celici Kavaškega klana na Okroglem oktobra 2019. »Z Žaretom sva komunicirala, dokler niso našli Danijela mrtvega. O najdbi trupla sta me obvestili Sladjana in kriminalist, ki je prišel sporočit to vest. Tedaj sem vsa iz sebe tekla k Žaretu, ki je naš sosed, in med histeričnim jokom govorila, da so našli Danijela mrtvega.

Potem so me prišli iskat Božićevi, odpeljali so me domov, bila sem popolnoma zlomljena. Potem nisem več želela komunicirati z Žaretom,« je še dejala priča. Božićeve sorodnice so na sodišču tudi povedale, da jim je Tešanović povedal, da je Danijel izginil v Ankaranu in da je za njegovo izginitvijo Klemen Kadivec. Tešanović je zelo prestrašen, saj se je bal za svoje življenje, zato je svojo hišo opremil s kamerami, na okna je namestil odeje, bilo je kot v bunkerju, so še povedale. Tešanović je vse navedbe Božićevih sorodnic na sodišču zanikal in ni povedal nič obremenilnega za nikogar izmed obtoženih.

Višji sodniki znižali zaporno kazen

Januarja 2023 je bila na koprskem sodišču izrečena sodba Klemnu Kadivcu, Bojanu Stanojeviću in Draganu Čikojeviću, obtoženih Božićeve ugrabitve, izvršene v hudodelski združbi. Trojica je po prepričanju tožilstva sodelovala pri ugrabitvi Božića in poskusu ugrabitve Tešanovića v Ankaranu. Sodišče, ki ni našlo dovolj dokazov, da je trojica sodelovala v hudodelski združbi, je Čikojevića oprostilo, Kadivca in Stanojevića pa obsodilo. Vendar ne za kaznivo dejanje ugrabitev, kot jima je očitalo tožilstvo, temveč za milejše kaznivo dejanje - protipravnega odvzema prostosti tako Božića kot Tešanovića. Kadivcu in Stanojeviću je sodnica izrekla vsakemu štiri leta in devet mesecev zapora, Kadivcu pa je ob preklicu pogojne kazni, izrečene februarja 2019 na ljubljanskem okrajnem sodišču zaradi nasilništva, izrekla enotno kazen šest let in pet mesecev zapora.

Višje sodišče v Kopru je letos močno oklestilo prvostopenjsko sodbo, in sicer kar se tiče izrečene sankcije. Višji sodniki so v bistvu v celoti sledili ugotovitvam prvostopenjskega senata, vendar so obtoženima znižali kazen na leto in pol vsakemu. Kazen sta že zdavnaj odsedela, saj sta bila v tej zadevi dve leti in pol v priporu. Ker sta bila torej leto dni več v priporu, kot znaša njuna izrečena zaporna kazen, je to nedvomno podlaga za odškodninsko tožbo proti Republiki Sloveniji.