Da to troje ni kar nekaj, v kar se gre z nasmehom, kaže spreminjanje zakona zdravstveni dejavnosti, prvega bolj sistemskega ukrepa oziroma zakona te vlade, ki sledi specifično levičarsko pobarvani koalicijski zavezi.

Pismo ministra za finance in podpredsednika Svobode Klemna Boštjančiča ter ministrice za zdravje Valentine Prevolnik Rupel poslancem njune vladajoče stranke priča, da se niso – kljub kar precej obravnavam izhodišč in variant zakonskih osnutkov, pretresanju v Brecljevem strateškem svetu za zdravstvo – dogovorili o bistvenem. 

Prihodnje leto jih ne bo med kandidati za poslance, kakšne posledice bo imelo to javno oponiranje ministrov koalicijskim poslancem – ti sicer zelo radi mimo vlade populistično spreminjajo zakonodajo – pa lahko le ugibamo. Vemo, Marjanu Šarcu je 2018. vlada razpadla, ker so mu odhajali ministri, prva med njimi prav minister za finance in minister za zdravje.

Ima vlada številke, da pogajalski dosežek pokojninske reforme izpolnjuje merila fiskalne vzdržnosti? Z zimsko pomočjo oziroma dodatkom vred.

S stanovanji bo lažje, če so bili res na vrhu koalicije predstavljeni pravi podatki, letos bodo udarniško začeli gradnjo več kot 2000 stanovanj. Bolj se lahko zanesejo na pokojninsko reformo. Že zato, ker vse njene parametre daleč od oči javnosti že od septembra usklajujejo v posebni pogajalski skupini ekonomsko-socialnega sveta (ESS).

Pri zakonu o zdravstveni dejavnosti se zdravnikov oziroma njihove zbornice ne posluša, ker je treba »poslušati« svoje obljube volivcev, je pri pokojninski reformi drugače: kar se bodo delodajalci in delojemalci dogovorili, tako bo.

Lepo, toda ali imamo res opraviti z reformo? O njej bodo kaj rekli tudi v Bruslju. Ministrstvo za delo je sicer že poleti 2023 pripravilo izhodišča, jih predalo ESS, s čimer je le kak mesec zamudilo rok, opredeljen v načrtu za okrevanje.

Pa vendar gre za zaostanek, ki, ker ne moremo črpati denarja, boli tudi ministra za finance. Razlog zaostanka je bil v pripombah Evropske komisije glede izhodišč reforme. Od nas je hotela dokaz, kako bo izpolnila cilj javnofinančne vzdržnosti. Kot je pred časom dejal državni sekretar z ministrstva za delo Igor Feketija, so bila pogajanja z Brusljem »intenzivna in mestoma napeta«.

V ponedeljek bo podpisan dogovor o usklajenosti, po prvih ocenah ekonomistov so spremembe komaj opazne. Ima vlada številke, da pogajalski dosežek pokojninske reforme izpolnjuje merila fiskalne vzdržnosti? Z zimsko pomočjo oziroma dodatkom vred.