V Reporterju smo že pisali, da se je direktorica Agencije za energijo Duška Godina znašla pod drobnogledom komisije za preprečevanje korupcije, ker kot predstojnica institucije ocenjuje delovno uspeš­nost svojega življenjskega partnerja Davida Batiča, ki v agenciji vodi sektor za razvoj in monitoring trga. 

Vsa leta dobiva najvišjo oceno, na podlagi delovne uspešnosti, ki se ocenjuje dvakrat letno, pa dobiva dodatno izplačilo, hkrati mu ta ocena omogoča napredovanje v sistemu javne uprave. Godina nam je takrat odgovorila, da vodje sektorja na podlagi zakona lahko ocenjuje le njihov nadrejeni, kar pa je ona sama.

Batič je sicer v agenciji zaposlen 19 let, vodja sektorja je od leta 2012 dalje, njegova partnerka Godina je direktorica agencije od leta 2015, njen drugi šestletni mandat pa se je začel leta 2022. Ne glede na to obstaja sum konflikta interesov, saj protikorupcijska zakonodaja jasno zahteva izločitev iz postopka, če gre za osebno povezanost, kar se v tem primeru ni zgodilo. 

Čeprav naj bi bile ocene vsebinsko upravičene, je že sam videz pristranskosti dovolj, da zamaje zaupanje v integriteto vodstva. KPK zato preiskuje, ali je šlo za kršitev pravil pristranskosti in zlorabo položaja, pri čemer presoja tako formalni vidik postopkov kot tudi osebno vlogo direktorice.

V našem uredništvu smo prejeli tudi informacijo o spornem odzivu vodstva agencije po objavi članka, saj naj bi iskali domnevnega žvižgača, ki je dokumente prinesel v javnost. Neuradno naj bi na agenciji začeli preglede videonadzora, elektronske pošte in drugih internih sledi, da bi ugotovili, kdo je medijem dal informacije. To je povzročilo močno nelagodje in strah med zaposlenimi. Takšna praksa je tudi v nasprotju z zakonodajo, saj zakon o zaščiti prijaviteljev prepoveduje razkrivanje ali iskanje identitete žvižgača. 

KPK je zato po naših informacijah izdala izrecno odredbo, s katero je agenciji prepovedala nadaljnje postopke iskanja prijavitelja oziroma tistega, ki je informacije razkril. S tem ukrepom naj bi komisija zaščitila pravico do anonimnega prijavljanja nepravilnosti in opozorila, da povračilni ukrepi zoper žvižgače niso dopustni.

Hkrati je sporočila, da bo v prihodnje varovala vsakogar, kdor v dobri veri prijavi nepravilnosti v javnih institucijah. Ta primer tako ni pomemben le zaradi morebitne kršitve integritete s strani vodstva, temveč tudi kot preizkus, kako se v praksi uresničuje zaščita žvižgačev, ali so slovenski državni organi zreli za transparentnost in samorefleksijo.

Kakršenkoli bo izid postopka, bo ta primer referenca za razumevanje integritete, odgovornosti in zaščite tistih, ki opozorijo na nepravilnosti, in sicer ne glede na to, kdo je na vrhu. V KPK so nam potrdili, da so prijavo prejeli januarja in da zadevo obravnavajo v predhodnem postopku. Dokler traja postopek pa ne morejo dati več informacij.