Pred nami je najprej bitka za dostojanstvo in potem so pred nami še volitve,« je ob sprejemu novih članov SDS v Moravčah zbrane nagovoril predsednik stranke Janez Janša. Zakon, o katerem bomo odločali na referendumu, je označil za napad na dostojanstvo več kot 600 tisoč slovenskih upokojencev. Rezultat referenduma pa bo tudi rezultat odnosa aktualne vlade. 

Bolje povedano, SDS na referendumu pričakuje poraz vladajoče koalicije, ki je nedavno sprejela zakon o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti. SDS je predčasno zbrala več kot 47 tisoč podpisov za referendum o tem zakonu, ki so mu nasprotovali tudi v NSI. Če želi SDS zmagati na referendumu, mora zakon zavrniti večina volivcev, ob tem pa mora proti glasovati najmanj 20 odstotkov vseh volilnih upravičencev, kar pomeni najmanj 340 tisoč volivcev.

Janša proti Toninu

V referendumski kampanji se bodo verjet­no že pokazali obrisi desnosredinske koalicije, ki bi po volitvah skupaj prevzela oblast. Toda za SDS ne bo dovolj relativna zmaga, saj bo za sestavo vlade potrebovala vsaj 46 poslancev. To pomeni, da bi morala politična desnica doseči absolutno večino glasov. Vprašanje pa je, koliko strank s tega političnega pola bo sploh prišlo v državni zbor. Za zdaj ankete kažejo, da bi to lahko uspelo še NSI Mateja Tonina in Demokratom Anžeta Logarja. SLS je daleč pod pragom, Glas upokojencev Pavla Ruparja prav tako, Fokusa Marka Lotriča ankete sploh ne zaznavajo. 

Sašo Švigelj

Delež neopredeljenih volivcev je visok, nekateri med njimi ne bodo šli na volitve, tisti, ki bodo šli, pa bodo večinoma volili stranko iz levega političnega tabora, ki ji bo takrat najbolje kazalo. Zelo verjetno bo precejšen delež neopredeljenih prepričal tudi evropski poslanec Vladimir Prebilič, če bo nastopil na državnozborskih volitvah. Prav nekdanji kočevski župan pa bi lahko preprečil preboj Anžetu Logarju na sredino, četudi že zdaj po anketah Demokrati večinoma posegajo v prostor že uveljavljenih SDS in NSI.

Za Janšo pomeni težavo tudi sedanje vodstvo NSI, ki vztraja pri sklepu, da ga ne bodo več podprli za mandatarja, čeprav si želijo desnosredinsko vlado z SDS. Stranki bosta v referendumski kampanji nastopili na isti strani, vendar odnosi med njima ostajajo hladni. V zadnjih tednih se med strankama na družbenih omrežjih bijejo ostri spopadi med SDS in NSI, zlasti med njunima predsednikoma. 

»Lahko gremo stavit, da je zelo malo možnosti, da bo Tonin vodil NSI na naslednje volitve, tako da se bomo pogovarjali z drugimi ljudmi,« je Janša 13. marca pred novinarji komentiral odnose s to stranko. »Lahko gremo stavit, da je zelo malo možnosti, da bo Janez Janša predsednik vlade po naslednjih volitvah,« mu je nato na omrežju x odgovoril Tonin.

Primož Lavre

Čeprav je Tonin napovedal, da bo stranko popeljal na volitve in celo kandidiral za poslanca (v primeru njegove izvolitve se bo v Evropski parlament vrnila Ljudmila Novak), pa je slišati, da ni nemogoče, da bi se pred volitvami v NSI odločili za zamenjavo predsednika stranke. Tonin je namreč na evropskih volitvah, četudi je bil izvoljen za evropskega poslanca, dosegel najslabši rezultat za stranko. Le malo je manjkalo, pa bi ostali pred vrati Evropskega parlamenta, kar se je zgodilo SLS, ki je z nosilcem liste Petrom Gregorčičem NSI dihala za ovratnik, stranka SDS je zmagala z 30,59 odstot­ka. Tonin je tudi na robu javnomnenjskih lestvic, zato se šušlja, da bi ga na jesenskem kongresu, ki bo sicer programski, utegnil zamenjati poslanec Jernej Vrtovec, ki je sicer najbolj priljubljeni politik iz NSI.

Ambiciozni Vrtovec

Da ne gre zgolj za špekulacije, je potrdil tudi Vrtovec, ko v intervjuju za Večer ni zavrnil te možnosti: »Ambicije v politiki zagotovo imam, ker vem, da Slovenija potrebuje novo generacijo politikov v vladnih strukturah. Ne vedno novih obrazov, ampak take, ki kakšno izkušnjo že imajo. Želim pa si, da ne bi šlo za boj med dvema, tremi osebami, ampak za boj vsebin in idej. Zato sem aktiven politik in mislim, da smo skupaj s somišljeniki vsebinsko dovolj močni, da smo lahko prihodnost Slovenije, naše stranke ali nove koalicije.« V istem intervjuju je bil tudi kritičen do Toninovega izključevanja Janše: »Izključevanja je v slovenski politiki preveč. Zlasti pa so časi takšni, da potrebujemo iskanje sinergij na različnih področjih. Leto dni pred volitvami je čas, da se na desnem polu nehamo prepirati in gremo na volitve po zmago.« 

Dodal je še, da gre za javno diskusijo na omrežju x med dvema predsednikoma strank. »Oba sta se, kot kaže, odločila za tovrstno obliko dialoga. Po mojem po nepotrebnem. Pred takšnimi izzivi, kot je ta trenutek Slovenija, ne smemo izključiti nikogar, ampak vključevati; in ne biti ne užaljeni ne razočarani, ampak se moramo pogovarjati. Iskanje širšega konsenza je ta trenutek ključno. Ne le Slovenija, ampak celotna EU ali zahodni svet je pred takimi izzivi, da je sleherni posameznik, ki želi biti družbeno in politično aktiven, pomemben in potreben.«

Primož Lavre

Očitno je šel Vrtovec predaleč v svojih izjavah, saj se je nekaj dni pozneje na tiskovni konferenci, ki je bila sicer sklicana na povsem drugo temo, potegnil nazaj: »Če kdo misli, da lahko razbije enotnost NSI in zabije klin med mano, Matejem Toninom in Janezom Ciglerjem Kraljem, se zelo moti in naj si dobi drugo tarčo.« Kot je slišati, naj bi mu pred tem Tonin in Cigler Kralj v stranki malo »navila ušesa«. 

Vrtovec je namreč s svojimi izjavami za Večer zelo razveselil Janšo, ki je na x komentiral, da doslej še nikomur ni uspelo uničiti SDS in da tudi Toninu ne bo: »Tega se Jernej Vrtovec dobro zaveda, le v celoti se tega dejstva (zaenkrat) še ne upa (javno) izreči. Zelo hitro se bliža tudi ta čas, in NSI je pred enako izbiro kot pred menjavo Ljudmile Novak. In vsi vemo, kako se je končalo. Pogled na javnomnenjske raziskave po odhodu zadnjega pomladnega sidra v stranki in njenega soustanovitelja Lojzeta Peterleta samo pospešuje odločitev.« Janša je nadaljeval, da so stranko zapustili mnogi nosilni člani. Mnogi so se pridružili SDS, nekateri čakajo na razplet v SLS. »Tisti, ki so v NSI zaradi koristi, pa bodo večinoma preskočili k sebi podobnim, a bolj perspektivnim, torej k Logarju. Če ne bo pravočasnih ukrepov.«

Slamnata kandidatka Petra Gregorčiča

Janša tudi ni navdušen nad pogovori o skupni listi NSI in SLS na državnozborskih volitvah. Raje bi videl, da bi SLS nastopila pod okriljem SDS; to je bila tudi ena od njegovih zahtev pri pogovorih o skupni listi med strankama pred evropskimi volitvami. Ker pa do nje ni prišlo, je takrat za nosilca samostojne liste SLS nastavil Petra Gregorčiča, s katerim je skušal onemogočiti Toninovo izvolitev v Evropski parlament. SLS sicer ni dobila evropskega poslanca, zato pa je presenetil Gregorčič, ki je prejel tri četrtine vseh glasov za stranko. Po evropskih volitvah je Gregorčič skušal prevzeti SLS, čeprav še vedno ni njen član, vendar mu je spodletelo, ker je preveč ostro napadel sedanje vodstvo, ob tem pa hvalil Janšo.

Sašo Radej

Nasprotnikom sedanjega vodstva je na koncu vendarle uspelo prepričati predsednika Marka Balažica v odstop in sklic izrednega kongresa, na katerem pa Gregorčiča ni med kandidati. Namesto njega se za vodenje stranke poteguje javnosti povsem neznana mikrobiologinja Nina Strah, ki je ob Gregorčiču nastopila na evropskih volitvah. Njeno kandidaturo favorizirajo tudi mediji iz omrežja SDS. Gregorčičevi nasprotniki pa stavijo na sedanjega predsednika Marka Balažica in zdravnico Tino Bregant, nekdanjo državno sekretarko na ministrstvu za zdravje v času Janševe vlade in sedanjo mestno svetnico v Ljubljani. Slednjo podpira tudi nekdanji predsednik stranke Janez Podobnik in krog okoli njega. 

Bregantova tudi ni naklonjena Gregorčiču, ki svojo vrnitev na politično sceno načrtuje preko Nine Strah. Če bo za predsednico izvoljena slednja, potem naj bi Gregorčiča imenovala za predsednika strokovnega sveta, tri mesece pred volitvami pa naj bi odstopila, nato pa bi ga stranka na izrednem kongresu izvolila za predsednika. V tem primeru tudi ne bi bilo skupne liste z NSI, saj jo Gregorčič kot komentator stalno sesuva. Zanimivo je, da ga v svojo oddajo kot političnega analitika vabi tudi Uroš Slak, voditelj 24ur zvečer, čeprav ni še minilo niti leto, odkar je nastopil na volitvah, še pred meseci pa je skušal prevzeti stranko. S tem ga pravzaprav ohranja pri političnem življenju.

Bo več strank kot odstotkov?

Seveda bo SLS, če jo bo prevzel Gregorčič, največja tekmica NSI, kot so pokazale že evropske volitve. SDS je takrat evropske volitve preživela nepoškodovana, še več, svoj volilni rezultat je celo izboljšala, medtem ko ga je NSI zelo poslabšala. Podobno se lahko zgodi tudi na državnozborskih volitvah prihodnje leto. Pri tem ne smemo zanemariti še dejstva, da bo na volitvah nastopil tudi Anže Logar s svojo stranko Demokrati. Tudi ta bo bolj kot v SDS posegal v NSI in SLS, tudi če bi jo vodil Gregorčič. Pavel Rupar s svojim Glasom upokojencev in predsednik državnega sveta Marko Lotrič s Fokusom se najbrž niti ne bosta upala na volitve, razen če se bosta borila za odstotek glasov, ki strankam zagotavlja proračunski denar za delovanje.

Sašo Radej

Da je »preveč petelinov na kupu gnoja«, je že pred časom opozoril starosta krščanske demokracije Lojze Peterle, ki zdaj svari: »Da se ne bo zgodilo, da bomo imeli več strank kot odstotkov.« Zato se še naprej zavzema za skupno listo NSI in SLS. »Ločen nastop na evropskih volitvah je krščanski demokraciji vrgel stran sedem odstotkov glasov, na državnozborskih pa bi jih lahko tudi 15 odstotkov.« Peterle je tudi zelo skeptičen glede Gregorčiča, ki je bil sicer osvežitev na evropskih volitvah, vprašanje pa je, ali lahko rezultat ponovi na državnozborskih volitvah, kjer bo konkurenca na desni veliko večja. Sploh pa naj bi nespretno ravnal, ko se je spustil v spor v stranki, zaradi česar je za njen del nesprejemljiv. 

Predsedniških kandidatov v SLS ne komentira, Nine Strah niti ne pozna, znano pa je, da je bil Balažic njegov asistent v Evropskem parlamentu in da ga je pred evropskimi volitvami podprl kot kandidata. Še vedno vztraja, da bi se morali v NSI čim prej vrniti k vrednotam in principom nekdanjih Slovenskih krščanskih demokratov. Z drugimi besedami, ne bi smeli izključevati Janše kot predsednika vlade. Zaradi tega je, kot zatrjuje, stranko zapustilo veliko vplivnih ljudi. Taktiziranje z zamenjavo pa je po njegovih besedah slaba strategija.

Robert Balen

Z množico programsko sorodnih strank na desni, ki bi samostojno nastopile na volitvah, seveda najbolj tvega Janša, kateremu se lahko v zanj najbolj pesimističnem scenariju zgodi, da bo SDS edina desna stranka, ki bo v državnem zboru. S tem bi se tudi njegova morebitna visoka zmaga spremenila v Pirovo zmago, saj ne bi imel nikogar, s katerim bi lahko sestavil vlado. Tako je pravzaprav v njegovem interesu skupna lista NSI, SLS in še koga (Fokus Marka Lotriča), za Logarjeve Demokrate se predvideva, da bodo sami zmogli prestopiti parlamentarni prag, medtem ko bi se Pavel Rupar in Aleš Primc rešila pred katastrofo le z nastopom na listi SDS.

Verjeti je, da bi tako NSI kot tudi Logarjevi Demokrati podprli oblikovanje četrte Janševe vlade, če bi bilo to odvisno zgolj od njih. Vprašanje pa je, ali bi bili trije dovolj za vlado, saj je vedno doslej potreboval (vsaj) štiri, med njimi je bil vedno eden iz levosredinskega tabora, na katerega pa vsaj za zdaj težko računa.