Tonin najprej brcnil v meglo, zdaj pa počne enako kot Tito in Janša
Kaj imajo skupnega Josip Broz, Janez Janša in Matej Tonin? Prvi, poznejši jugoslovanski diktator Tito, je ob obsodbi na zaporno kazen zaradi posedovanja bomb leta 1928 izjavil, da ne priznava sodišča. Podobno je mnogo let pozneje ravnal tudi prvak SDS, ko je sodni postopek zaradi korupcije pri nakupu oklepnikov Patria označil za politično montiran proces, sebe pa za političnega zapornika.
Takrat mu ni verjel niti prvak NSI Matej Tonin, ki je izjavil, da Janša ni politični zapornik, ampak politik v zaporu. Resda je pozneje ustavno sodišče Janšo izpustilo, sodbo pa zaradi procesnih nepravilnosti razveljavilo in postopek dalo v vnovično obravnavo, a je zastaral.
Zdaj je Tonin sebe in svoje kolege poslance NSI, člane komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb razglasil za žrtve političnega obračuna vlade nad opozicijo, ker policija zoper njih vodi predkazenski postopek zaradi suma zlorabe uradnega položaja. Postopek sicer usmerja specializirano državno tožilstvo, prav tako naj bi ga dovolila tudi preiskovalna sodnica.
Ker je NPU preiskoval morebitno korupcijo na Darsu, je bilo takšno poslansko poizvedovanje, ali so med njimi tudi njihovi člani oziroma izbranci, sporno, saj bi jih lahko s temi informacijami seznanili in s tem vplivali na preiskavo.
Štirje poslanci NSI, poleg Mateja Tonina, še predsednik Knovsa Janez Žakelj ter člana Jernej Vrtovec in Jožef Horvat so namreč glasovali za sklep, da komisija opravi izredni in nenapovedani nadzor na generalni policijski upravi in tam zahteva vpogled v izvajanje preiskovalnih ukrepov. Skupina pod Žakljevim vodstvom je nato od vodstva policije zahtevala informacije, ali se ti ukrepi izvajajo v obliki prisluškovanja nad konkretnimi telefonskimi številkami, za katere se je izkazalo, da so pripadale osebam, vpletenim v afero Dars.
Med njimi so bili takratni predsednik uprave Darsa Valentin Hajdinjak, sicer bivši podpredsednik NSI, nekdanji vodja vzdrževanja na Darsu Damijan Jaklin, ki je bil državni sekretar na ministrstvu za obrambo, ko ga je vodil Tonin, takratna hišna odvetnica Darsa Nina Zidar Klemenčič in primorski podjetnik Sebastjan Vežnaver, znan kot prodajalec nevzdrževane stavbe na Litijski, ki jo je ministrstvo za pravosodje kupilo za 7,7 milijona evrov.
Ker je NPU preiskoval morebitno korupcijo na Darsu, je bilo takšno poslansko poizvedovanje, ali so med njimi tudi njihovi člani oziroma izbranci, sporno, saj bi jih lahko s temi informacijami seznanili in s tem vplivali na preiskavo. Zato je seveda na mestu vprašanje, zakaj so poslanci sploh to počeli, ali so s tem zlorabili institut parlamentarnega nadzora nad represivnimi organi.
To bo v nadaljevanju ugotovila policijska preiskava, ki, kot že omenjeno, poteka pod usmeritvami državnega tožilstva in sodišča. Zato je pri tem Tonin s svojimi kolegi močno brcnil v meglo.