Gončinova, tudi sama specializirana državna tožilka, je januarja na oddelek za preiskovanje in pregon uradnih oseb s posebnimi pooblastili SDT vložila kazensko ovadbo zoper več oseb v CVZ ter v vodstvu policije – med ovadenimi sta bila tudi nekdanji generalni direktor policije Senad Jušić in namestnik generalnega direktorja policije Igor Cimperle.

Gončinova jim je očitala nezakonito vpogledovanje v kamere na njenem domu, zlorabo položaja, izdajo tajnih podatkov, obrekovanje in še druge stvari. Ovadba je bila vrhunec spopada Mateje Gončin s policijo, ki je v zakulisju izbruhnil že v letu 2023, zelo javen pa je postal decembra lani po njenem nastopu v oddaj Tarča na TV Slovenija, v kateri je tožilka policiji očitala nepravilnosti pri njenem varovanju in poskuse diskreditacije, Jušića pa je obtožila, da se ji laže v obraz.

Po vložitvi kazenske ovadbe je februarja letos CVZ njej in drugim tožilcem v zadevi Kavaški klan ukinil fizično varovanje – Gončinova je trdila, da gre za povračilni ukrep zaradi ovadbe, policija pa je vztrajala, da jo še naprej varuje z različnimi ukrepi, ki se prilagajajo situaciji.

Odločitev SDT, torej tistih tožilcev, ki z Matejo Gončin delajo in jo tudi zelo dobro poznajo, je zamajala njene argumente o sumljivem početju ljudi, določenih za njeno varnost.

Odločitev SDT, torej tistih tožilcev, ki z Matejo Gončin delajo in jo tudi zelo dobro poznajo, je zamajala njene argumente o sumljivem početju ljudi, določenih za njeno varnost. Že pred tem so jih načeli odzivi drugih varovanih tožilcev in sodnikov v zadevi Kavaški klan, ki s CVZ niso imeli težav. Gončinovi zdaj menda preostane le, da sama prevzame kazenski pregon – menda naj bi se k temu tudi nagibala.

Gre sicer za eno najbolj izpostavljenih slovenskih tožilk, predvsem zato, ker je sodelovala ali še sodeluje v dveh največjih primerih sojenja narkotolpam v Sloveniji. Pred Kavaškim klanom je namreč z Blanko Žgajnar vodila pregon obtoženih v zadevi Balkanski bojevnik.

Tam je po več kot desetletju na sodiščih in razveljavitvah sodb tožilstvo z nekaterimi obtoženimi doseglo zgolj priznanje krivde v zameno za razmeroma nizke zaporne (v praksi takšne, kot so jih že prestali) in denarne kazni. Vsaj en obtoženi se je pregona rešil zastaranjem, Žgajnarjeva in Gončinova pa sta vmes pozabili podaljšati pripor Anesu Selmanu, ki je ekspresno pobegnil iz Slovenije.

Ni prvič, da Mateja Gončin in tožilski kolegi niso bili na istem bregu. Leta 2012 je odmevala negativna ocena, ki jima jo je ob njunih kandidaturah na nadaljnje delo v SDT dal tedanji šef specializiranega državnega tožilstva Harij Furlan. Kritičen je bil do njunih značajskih lastnosti, profesionalnega odnosa do dela in strokovnih kvalifikacij.

Za Žgajnarjevo je menil, da je nekompatibilna z drugimi tožilci v SDT, Gončinovi pa je očital čustveno dvoličnost. A ker so imenovanja v elitno skupino tožilcev v domeni državnotožilskega sveta, je nazadnje obema podelil nov mandat.

Verjetno najbolj zanimivo pa je Matejo Gončin opisala še ena nekdanja sodelavka Tanja Tolimir. Bivša vpisničarka na SDT je bila obsojena na dvoletno zaporno kazen, ker naj bi izdajala tajne podatke članom Kavaškega klana.

Ko je tožilka, s katero sta bili menda dobri kolegici, na sojenju pričala proti njej in jo opisala kot manipulatorko, ji je Tolimirjeva vrnila, da je Gončinova odlična igralka. »V službi smo se večkrat spraševali, zakaj se ni raje odločila za filmsko kariero,« je dejala.