Komaj drugič v zgodovini Združenih držav si je predsednik, ki je po prvih štirih letih v Beli hiši izgubil volitve, priboril še drugi mandat. Toda prepričljiva vrnitev republikanca Donalda Trumpa je v najboljšem primeru svarilo, v najslabšem začetek precej drugačnega sveta, kot smo ga bili vajeni.

Kako usodno lahko rezultat predsedniških volitev v Združenih državah, ki bodo v tem tednu, vpliva na prihodnost Severnoatlantskega zavezništva (NATO), je morda celo pomembnejše vprašanje, kot pa tisto, ki se nanaša na rusko-ukrajinsko vojno ali konflikt na Bližnjem vzhodu.

Nemški kancler Olaf Scholz je v četrtek zavrnil takojšnje povabilo Ukrajini v Nato, kot je v načrtu za zmago predvidel ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Zaradi potencialne eskalacije konflikta z Rusijo so glede članstva Ukrajine v Natu zadržane ZDA, bolj ali manj odkrito omahuje tudi več evropskih držav, po navedbah Politica tudi Slovenija.

Zaveznice v Natu imajo potrjene dokaze o severnokorejskih silah v Rusiji, je danes sporočila tiskovna predstavnica zavezništva. Da imajo zanesljive informacije o tem, so ločeno sporočile tudi ZDA. Nemški in britanski obrambni minister pa sta izrazila zaskrbljenost zaradi poročil o napotitvi severnokorejskih vojakov v Rusijo.

Obrambni minister Borut Sajovic je na svojem prvem zasedanju ministrov za obrambo zveze Nato izpostavil pomen razprav o Natovih mednarodnih misijah in operacijah, zlasti misiji Kfor na Kosovu. Ob tem je poudaril potrebo po bolj usklajenem in celovitem pristopu do regije Zahodnega Balkana, so sporočili z obrambnega ministrstva.

Ministrica za kulturo Asta Vrečko je napovedala dvig sredstev tako za medije kot tudi za slovensko knjigo, pojasnila je, zakaj vztraja, da poznejša podelitev denarne nagrade Svetlani Makarovič ni bila nezakonita, zakaj se obnova ljubljanske Drame zapleta in zakaj se je lani udeležila proslave na Čebinah. Spregovorila pa je tudi o burnem dogajanju v stranki in povezovanju z zeleno stranko Vesna, v čem se razlikuje od stranke SD in zakaj ne pričakuje, da se bo na oblast spet vrnil Janez Janša.

Prva obletnica vojne v Gazi, ki jo je sprožil teroristični vdor Hamasa v Izrael 7. oktobra lani, kot tudi že več kot dve leti in pol trajajoča ruska vojna v Ukrajini imata skupni imenovalec, ko gre za predloge za njuno končanje. Rešitev, ki jo pri nas zagovarjata nekdanja predsednika Milan Kučan in Danilo Türk, je na videz zelo preprosta: prenehajmo pošiljati orožje sprtim stranem, pa bo mir. »Če bi Amerika prenehala Izraelu dobavljati orožje, bi bilo vojne konec takoj,« verjame Kučan, ki je bil pred časom podobnega mnenja tudi glede Ukrajine.

Nekdanji nizozemski premier Mark Rutte je danes od Norvežana Jensa Stoltenberga prevzel vodenje zveze Nato, pri čemer je med tremi prednostnimi nalogami zavezništva izpostavil nadaljnjo podporo Ukrajini pri soočanju z rusko agresijo. Prav tako sta pomembna okrepitev kolektivne obrambe in odvračanja ter sklepanje partnerstev po svetu, je dejal.

Danilo Türk, nekdanji predsednik republike, o vojni v Ukrajini in Natu

V Sloveniji je najnižji delež podpornikov Nata med članicami, kljub temu članstvo podpira 58 odstotkov ljudi, nasprotuje pa mu 11 odstotkov. RUska vohuna Artjom in Ana Dulceva sta imela nalogo krepiti nasprotovanje Natu v slovenskem javnem mnenju. Rusofilov v slovenski javnosti kar mrgoli.

Premier Robert Golob je ob koncu vrha zveze Nato v Washingtonu povedal, da bo Slovenija v prihodnjem letu podvojila število pripadnikov Slovenske vojske v misiji zveze Nato na Kosovu. Dodal je, da v regiji Zahodnega Balkana prihaja do krepitve prisotnosti zavezništva na pobudo predsednika ZDA Joeja Bidna, ki to regijo dobro pozna.

Voditelji članic Nata so se v sredo na vrhu v ZDA zavezali, da bodo prihodnje leto Kijevu namenili za najmanj 40 milijard evrov vojaške pomoči, usklajevanje katere prevzema Nato. Ukrajini so zagotovili še, da je njena pot v zavezništvo nepovratna. Kitajsko pa so obtožili, da je ključna pri omogočanju ruske agresije na Ukrajino.

Članice Nata so Ukrajini začele dobavljati vojaška letala F-16, je danes ob robu vrha zavezništva v Washingtonu povedal ameriški državni sekretar Antony Blinken.

Vrh Nata v Washingtonu se je včeraj pričel s slovesnostjo ob 75. obletnici Severnoatlantskega zavezništva. Slovesnosti so se udeležili premier dr. Golob in Tina Gaber, podpredsednica vlade in ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon in minister za obrambo Marjan Šarec.

Medtem ko Robert Golob dokazuje, da lahko predsednik vlade dela še manj od povprečnega zaposlenega v državni upravi, pa je Nataša Pirc Musar ugotovila, da če premierja ne zanima nič drugega od podaljšanih koncev tedna in obiskovanja nogometnih in košarkarskih tekem, potem je to priložnost, da vzame stvari v svoje roke. Predsednica pozna staro ljudsko reklo, da kadar mačke ni doma, miši plešejo.

Zveza Nato je danes potrdila odhajajočega nizozemskega premierja Marka Rutteja za naslednika Jensa Stoltenberga na čelu vojaškega zavezništva. 57-letni Rutte bo mesto generalnega sekretarja formalno prevzel oktobra, v prvem odzivu pa je svoje imenovanje označil kot veliko čast.

Poljska je pripravljena na namestitev jedrskega orožja na svojem ozemlju, če bi se zveza Nato tako odločila v luči krepitve ruskega oboroževanja v Belorusiji in Kaliningradu, je v danes objavljenem intervjuju dejal poljski predsednik Andrzej Duda.

Na ljubljanskem Trgu francoske revolucije se je včeraj popoldne zbralo nekaj sto ljudi, ki so na shodu s sloganom "Ne Nato, mir nam dajte" pred 20. obletnico priključitve zvezi Nato pozvali k izstopu Slovenije iz zavezništva. Na protestu, ki se ga je udeležil tudi vrh stranke Levica, je bilo slišati tudi pozive k osvoboditvi Palestine.

Predsednica republike Nataša Pirc Musar je na Brdu pri Kranju na državni proslavi ob 20. obletnici vstopa Slovenije v zvezo Nato poudarila, da brez varnosti ne morejo delovati druge družbene dejavnosti. Pri tem je posvarila, da današnjem svetu pretijo mnoge grožnje, ki so večplastne, hibridne in povezane z napredno tehnologijo.

Vojko Volk je 21 let preživel v diplomaciji in predstavljal Slovenijo v tujini. Prepričan je, da ima naša država velik ugled v svetu, prav tako tudi v EU, kjer so v času energetske krize dobrodošle izkušnje premierja Roberta Goloba.