Ta teden bo v Haagu zgodovinski vrh Nata, na katerem bo zelo verjetno sprejeta odločitev o občutnem dvigu obrambnih izdatkov članic. V težavah bodo predvsem tiste, ki se že leta in leta ne držijo sprejetih obveznosti. Med njimi posebej izstopata Španija in Slovenija: obe sta na repu zavezništva, solidarni sta samo pri besedah, pri denarju pa se vse konča; obe sta zagovornici pravic Palestincev v Gazi, po novem sočustvujeta tudi z Iranom, ki se mu dogaja svetovna krivica itn. Ena sama načelnost skratka – a le navzven.

Članice zveze Nato so danes po navedbah neimenovanih virov dosegle dogovor o zvišanju proračunskih izdatkov za obrambo in varnost na pet odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP) do leta 2035, poročajo tuje tiskovne agencije. Dogovor bodo uradno potrdili voditelji držav na vrhu v Haagu, ki bo v torek in sredo.

Referendumov v koaliciji se ne bojimo, stojimo za svojim delom, pravi koordinatorica Levice ministrica Asta Vrečko. A zakona o medijih si vendarle ne upajo dokončno potrditi, da bi ga ne zmlela referendumska mašinerija SDS.

Ruski predsednik Vladimir Putin ne vidi grožnje v krepitvi obrambnih izdatkov Nata, saj je Rusija po njegovem prepričanju sposobna zagotavljati svojo varnost. Nadaljevala bo tudi ofenzivo v Ukrajini, je napovedal v Sankt Peterburgu. Pripravljen se je srečati z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim, a šele v zadnji fazi pogovorov.

Janez Janša je lahko srečen. Zakaj? Zato, ker ni premier v času, ko bo morala država zaradi negotovih varnostnih razmer v svetu in kolektivne obrambe v okviru zavezništva Nato občutno dvigniti stroške za obrambo.

Kar se je zdelo še pred kakšnim letom nemogoče, se je zdaj zgodilo. Slovenska vlada se je zavezala, da bo še letos za obrambo namenila dva odstotka BDP, do leta 2030 pa tri odstotke.

Ameriški obrambni minister Pete Hegseth je zaradi izgube zaupanja v njene vodstvene sposobnosti odpustil vojaško predstavnico ZDA pri zvezi Nato Shoshano Chatfield, so danes po poročanju francoske tiskovne agencije AFP sporočili v Pentagonu.

T. i. dopust človeštva iz zgodovine (predvsem njegovega razvitega dela na čelu z Evropsko unijo) se pospešeno končuje, (pri)sila spet postaja glavni modus operandi v meddržavnih odnosih, večina globalne skupnosti pa bo, kot kaže, kmalu vnovič razdeljena na vplivna območja supersil/velesil (ZDA, LR Kitajske in Ruske federacije, bržkone tudi Indije, Turčije in Irana, morda celo Brazilije). Lahko rečemo, da se na zgodovinsko prizorišče postopoma vračajo imperiji.

Vojne se ne končajo po telefonu, pa čeprav se o tem 90 minut pogovarjata ameriški in ruski predsednik. Minuli teden sta že drugič govorila, a je Ukrajina še daleč od premirja, kaj šele trajnejšega miru. Obljube Donalda Trumpa, da bo z enim klicem (Putinu?) končal vojno v Ukrajini, so bile za lase prevlečene. Putin je slovenskemu zetu kvečjemu namignil, da prihaja nov slogan: Russia First, America Second (Najprej Rusija, potem Amerika). Če je Trump v stikih s Putinom kaj dokazal, potem je to, da je trgovec.

Če bo v Evropa na takšen ali drugacen način, tudi vojaško, prisotna v Ukrajini, nas pa ne bo zraven, se Slovenija odmika od jedrne Evrope, opozarja v pogovoru nekdanji veleposlanik v ZDA dr. Božo Cerar. In dodaja: »Zapravili smo verodostojnost v Natu, zdaj jo kanimo izgubiti še v EU.« Boji se razkola v čezatlantskih odnosih, pa tudi tega, da bo ameriški predsednik Trump z ruskim predsednikom Putinom dosegel prekinitev ognja, za trajni mir pa mu ne bo kaj dosti mar. Žal se marsikdo ne zaveda, v kako nevarnih casih živimo in do kako nevarnih dogovorov ob logiki lahko pride – tudi na naš racun, pravi naš sogovornik.

O vojni v Ukrajini, ki jo je pred dobrimi tremi leti z invazijo začela Ruska federacija, stanju na bojišču in možnostih za premirje smo se pogovarjali z nekdanjim načelnikom Slovenske vojske in svetovalcem ministra za obrambo generalmajorjem Dobranom Božičem. V primeru zagotavljanja miru v Ukrajini je znotraj mirovnih sil pripravljen tja voditi tudi kontingent naših vojakov.

Zahodni sistem se podira kot hiša iz kart, so bili navdušeni ruski mediji po predstavi v Beli hiši, v kateri sta ameriški predsednik in podpredsednik v očitno skrbno pripravljeni zasedi ponižala ukrajinskega predsednika in ga poslala domov. Trump in Vance sta s tem javno potrdila zbližanje s Putinom, ki niti ne skriva, da v Donaldu Trumpu vidi sorodno dušo.

V nedavnem pogovoru z novinarjem nemškega tednika Der Spiegel je bivši francoski zunanji minister in predsednik vlade Dominique de Villepin dogajanje v februarju 2025 (münchensko konferenco, dve zborovanji evropskih ministrov v Parizu, pogajanja Američanov in Rusov v Riadu) primerjal s padcem berlinskega zidu (1989) ali – še bolje – z govorom Winstona Churchilla v Fultonu leta 1946.

Premier Robert Golob je pred četrtkovim izrednim vrhom EU danes sklical pripravljalni sestanek, ki naj bi se ga med drugim udeležila obrambni minister Borut Sajovic in veleposlanik pri zvezi Nato Andrej Benedejčič. Govorili naj bi o tem, ali bo Slovenija sledila pozivom h krepitvi evropske obrambe in namenila več sredstev za obrambo.

Evropski voditelji bodo na četrtkovem izrednem vrhu po spremembi usmeritve ZDA in zamrznitvi njene pomoči Ukrajini razpravljali tudi o tem, kako naj Evropa okrepi svoje obrambne zmogljivosti. Več evropskih članic Nata, med njimi Slovenija, sicer ne izpolnjuje niti dogovorjenega cilja dveh odstotkov BDP za obrambo.

Direktni prenos tistega, kar so milijoni ljudi po vsem svetu 28. februarja gledali iz Ovalne pisarne, bo ostalo zapisano v zgodovini mednarodnih odnosov.

Voditelji ključnih evropskih držav, EU in zveze Nato so se včeraj v Parizu strinjali, da morajo evropske države zvišati obrambne izdatke, jih je več sporočilo po srečanju. Po navedbah virov pri EU so pripravljeni Ukrajini zagotoviti varnostna jamstva. Pomen trdnih jamstev je po srečanju poudaril tudi predsednik Ukrajine Volodimir Zelenski.

Danska je v ponedeljek napovedala velika obrambna vlaganja za arktično regijo. Koebenhavn bo v partnerstvu s Ferskimi otoki in Grenlandijo, ki se je nedavno znašla v središču ozemeljskih teženj ZDA, regionalni varnosti namenil 14,6 milijard kron (1,96 milijard evrov), poročajo tuje tiskovne agencije.

Generalni sekretar zveze Nato Mark Rutte je danes v Davosu pozval Evropo, da mora biti za nadaljnjo ameriško podporo pripravljena dati več za obrambne izdatke. Verjetno bodo še letos določili novo spodnjo mejo za obrambne izdatke, ki bo predvidoma precej več od trenutnih dveh odstotkov. Poudaril je še, da bo Ukrajina v prihodnosti članica Nata.

Državni sekretar na ministrstvu za obrambo Damir Črnčec je izpostavil pomen uresničitve že zadanih zavez Natu, to je dva odstotka bruto domačega proizvoda (BDP) do leta 2030 za Slovenijo. V zavezništvu so namreč ocenili, da bodo članice za obrambo morale namenjati več kot tri odstotke BDP. "Nikakor ne prehitevajmo," je za STA poudaril Črnčec.