Očka Trump je hotel svojih pet odstotkov in jih dobil. Kje jih bodo države članice Nata našle, ni njegov problem, kakor tudi ne politične posledice za voditelje teh držav, med katerimi so mnogi s težavo požrli zahtevo ameriškega predsednika po dvigu obrambnih izdatkov na pet odstotkov BDP.

Pasti običajno same po sebi niso usodne – tudi v politiki. To je, denimo, pokazal (neizogiben?) poraz na referendumu o dodatkih vrhunskim umetniškim dosežkom in zgrešena taktika bojkota. Neprimerno težja preizkušnja bi bila morebitna referendumska obramba pokojninske reforme. Njena druga obravnava prav zaradi poletnega dopustovanja – najbrž pa tudi zaradi referendumske pretnje – ni na dnevnem redu ta teden sklicane seje državnega zbora.

Večina Slovencev ne podpira zvišanja izdatkov za obrambo na pet odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP), kaže anketa inštituta Mediana za Delo. Zvišanja ne podpira 68,4 odstotka vprašanih, podpira pa ga 20,6 odstotka. Večina vprašanih tudi meni, da Slovenija zaradi zvišanja izdatkov ne bo varnejša.

Da so prav vsi(!) poslanci desnih opozicijskih strank SDS in NSI podprli predlog Levice za referendum o povečanju obrambnih izdatkov, je škandal par excellence!

Politični analitik Luka Lisjak Gabrijelčič meni, da je od celotne politike skrajno neodgovorno, kako nepremišljeno je pristopila k pobudam za kar dva obrambna referenduma. O obeh je sicer še veliko neznank, opozarja pa, da je precej nepredvidljiv tudi njun izid in s tem posledice.

Predsednik SDS Janez Janša meni, da je lahko razprava pred posvetovalnim referendumom o obrambnih izdatkih, ki ga je DZ izglasoval danes, "priložnost za popravni izpit, ki mora strezniti vladajoče ter skrajšati njihov škodljiv mandat". Za vodjo poslancev NSi Janeza Ciglerja Kralja je glasovanje "zaključek farse" koalicije o obrambnih izdatkih.

Po današnji odločitvi DZ, ki je večinsko podprl posvetovalni referendum o dvigu obrambnih izdatkov, v Gibanju Svoboda napovedujejo predlog posvetovalnega referenduma o članstvu Slovenije v Natu, saj da je to pravo vprašanje, na katerega morajo dobiti odgovor državljanov. Predlog bodo vložili prihodnji teden, so napovedali.

Zgodilo se je točno to, kar smo napovedali prejšnji teden: na vrhu zveze Nato v Haagu so se pod pritiskom Američanov vsi, tudi Slovenčki, strinjali z dvigom obrambnih izdatkov – in to konkretno. Z dosedanjih najmanj dveh odstotkov BDP na vsaj 3,5 odstotka neposredno za obrambo plus 1,5 odstotka za t. i. odpornost, kot bi lahko rekli investicijam v vse, kar ni orožje, je pa povezano z obrambo in varnostjo.

Vlada bo pri dvigu obrambnih izdatkov spoštovala nedavno sprejeto obrambo resolucijo, so predstavniki koalicije povedali po današnjem sestanku pri premierju Robertu Golobu. V skladu s tem bo Slovenija še letos izdatke dvignila na dva odstotka BDP, do leta 2030 pa na tri. Ključno pa bo jesensko sprejemanje proračunov, poudarjajo v SD in Levici.

Ameriški predsednik Donald Trump, verjetno najvplivnejši voditelj na svetu, je od generalnega sekretarja Marka Rutteja danes dobil vzdevek "očka". Tako ga je Rutte poimenoval, ko sta s Trumpom na novinarski konferenci na vrhu Nata v Haagu govorila o konfliktu med Iranom in Izraelom.

Edina sprejeta zaveza Slovenije je, da bo še letos izdatke za varnost in obrambo zvišala na dva odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), do leta 2030 pa na tri odstotke, je danes po vrhu Nata v Haagu povedal premier Robert Golob. Voditelji članic Nata so se sicer v izjavi zavezali k zvišanju izdatkov za obrambo na pet odstotkov BDP do leta 2035.

Predsednica republike Nataša Pirc Musar je za včerajšnjo oddajo Studio ob 17h na Radiu Slovenija povedala, da povečani izdatki za obrambo, ki so nujni za kolektivno obrambo, nikakor ne smejo iti na škodo socialne države. Hkrati je pri tem ključna transparentnost, ki je po njenih besedah "ključ do tega, da nam bodo ljudje zaupali".

Ta teden bo v Haagu zgodovinski vrh Nata, na katerem bo zelo verjetno sprejeta odločitev o občutnem dvigu obrambnih izdatkov članic. V težavah bodo predvsem tiste, ki se že leta in leta ne držijo sprejetih obveznosti. Med njimi posebej izstopata Španija in Slovenija: obe sta na repu zavezništva, solidarni sta samo pri besedah, pri denarju pa se vse konča; obe sta zagovornici pravic Palestincev v Gazi, po novem sočustvujeta tudi z Iranom, ki se mu dogaja svetovna krivica itn. Ena sama načelnost skratka – a le navzven.

Članice zveze Nato so danes po navedbah neimenovanih virov dosegle dogovor o zvišanju proračunskih izdatkov za obrambo in varnost na pet odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP) do leta 2035, poročajo tuje tiskovne agencije. Dogovor bodo uradno potrdili voditelji držav na vrhu v Haagu, ki bo v torek in sredo.

Referendumov v koaliciji se ne bojimo, stojimo za svojim delom, pravi koordinatorica Levice ministrica Asta Vrečko. A zakona o medijih si vendarle ne upajo dokončno potrditi, da bi ga ne zmlela referendumska mašinerija SDS.

Ruski predsednik Vladimir Putin ne vidi grožnje v krepitvi obrambnih izdatkov Nata, saj je Rusija po njegovem prepričanju sposobna zagotavljati svojo varnost. Nadaljevala bo tudi ofenzivo v Ukrajini, je napovedal v Sankt Peterburgu. Pripravljen se je srečati z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim, a šele v zadnji fazi pogovorov.

Janez Janša je lahko srečen. Zakaj? Zato, ker ni premier v času, ko bo morala država zaradi negotovih varnostnih razmer v svetu in kolektivne obrambe v okviru zavezništva Nato občutno dvigniti stroške za obrambo.

Kar se je zdelo še pred kakšnim letom nemogoče, se je zdaj zgodilo. Slovenska vlada se je zavezala, da bo še letos za obrambo namenila dva odstotka BDP, do leta 2030 pa tri odstotke.

Ameriški obrambni minister Pete Hegseth je zaradi izgube zaupanja v njene vodstvene sposobnosti odpustil vojaško predstavnico ZDA pri zvezi Nato Shoshano Chatfield, so danes po poročanju francoske tiskovne agencije AFP sporočili v Pentagonu.

T. i. dopust človeštva iz zgodovine (predvsem njegovega razvitega dela na čelu z Evropsko unijo) se pospešeno končuje, (pri)sila spet postaja glavni modus operandi v meddržavnih odnosih, večina globalne skupnosti pa bo, kot kaže, kmalu vnovič razdeljena na vplivna območja supersil/velesil (ZDA, LR Kitajske in Ruske federacije, bržkone tudi Indije, Turčije in Irana, morda celo Brazilije). Lahko rečemo, da se na zgodovinsko prizorišče postopoma vračajo imperiji.