Von der Leyen napoveduje 800 milijard evrov za "varno in odporno Evropo" – koliko tega denarja bo porabila Slovenija

Sestanek bo potekal pred četrtkovim izrednim zasedanjem voditeljev EU, ki bodo po preobratu v zunanji politiki ZDA in zamrznitvi njene pomoči Ukrajini razpravljali o nadaljnji pomoči Kijevu in o tem, kako naj Evropa okrepi svoje obrambne zmogljivosti.

Slovenija je med članicami Nata, ki za obrambo namenijo najmanjši delež proračuna. Cilj zveze Nato, da bi za obrambo namenili dva odstotka BDP, naj bi dosegla šele leta 2030. Golob je spričo spremenjenih geostrateških razmerij po menjavi oblasti v ZDA sredi februarja ocenil, da je zvišanje obrambnih izdatkov politična realnost.

Glede vse glasnejših pozivov k zvišanju izdatkov za obrambo je Sajovic v ponedeljek ocenil, da Slovenija ni in ne more biti otok sam zase.

Kot članica Nata bo morala spoštovati sprejete dogovore, vendar pa "ta trenutek sprememb dogovorov ni, so le ideje, želje, pobude, potrebe, razmisleki", je dejal.

Predstavniki koalicije pa po sestanku v torek niso želeli komentirati morebitnega povečanja obrambnih izdatkov. Dodali so, da bodo skupna stališča lahko oblikovali po povratku Goloba iz izrednega vrha EU v Bruslju.

Da morajo evropske države zvišati obrambne izdatke, so se sicer minuli teden v Parizu strinjali voditelji ključnih evropskih držav. K drastičnemu povečanju izdatkov za obrambo sta med drugim pozvala tudi generalni sekretar Mark Rutte in francoski predsednik Emmanuel Macron.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je v torek predstavila načrt za okrepitev evropskih obrambnih zmogljivosti. Napovedala je 150 milijard evrov posojil za naložbe članic v obrambo. Kot je dodala, bi lahko lahko z načrtom mobilizirali skoraj 800 milijard evrov izdatkov za "varno in odporno Evropo".