Vojne se ne končajo po telefonu, pa čeprav se o tem 90 minut pogovarjata ameriški in ruski predsednik. Minuli teden sta že drugič govorila, a je Ukrajina še daleč od premirja, kaj šele trajnejšega miru. Obljube Donalda Trumpa, da bo z enim klicem (Putinu?) končal vojno v Ukrajini, so bile za lase prevlečene. Putin je slovenskemu zetu kvečjemu namignil, da prihaja nov slogan: Russia First, America Second (Najprej Rusija, potem Amerika). Če je Trump v stikih s Putinom kaj dokazal, potem je to, da je trgovec.

Če bo v Evropa na takšen ali drugacen način, tudi vojaško, prisotna v Ukrajini, nas pa ne bo zraven, se Slovenija odmika od jedrne Evrope, opozarja v pogovoru nekdanji veleposlanik v ZDA dr. Božo Cerar. In dodaja: »Zapravili smo verodostojnost v Natu, zdaj jo kanimo izgubiti še v EU.« Boji se razkola v čezatlantskih odnosih, pa tudi tega, da bo ameriški predsednik Trump z ruskim predsednikom Putinom dosegel prekinitev ognja, za trajni mir pa mu ne bo kaj dosti mar. Žal se marsikdo ne zaveda, v kako nevarnih casih živimo in do kako nevarnih dogovorov ob logiki lahko pride – tudi na naš racun, pravi naš sogovornik.

O vojni v Ukrajini, ki jo je pred dobrimi tremi leti z invazijo začela Ruska federacija, stanju na bojišču in možnostih za premirje smo se pogovarjali z nekdanjim načelnikom Slovenske vojske in svetovalcem ministra za obrambo generalmajorjem Dobranom Božičem. V primeru zagotavljanja miru v Ukrajini je znotraj mirovnih sil pripravljen tja voditi tudi kontingent naših vojakov.

Zahodni sistem se podira kot hiša iz kart, so bili navdušeni ruski mediji po predstavi v Beli hiši, v kateri sta ameriški predsednik in podpredsednik v očitno skrbno pripravljeni zasedi ponižala ukrajinskega predsednika in ga poslala domov. Trump in Vance sta s tem javno potrdila zbližanje s Putinom, ki niti ne skriva, da v Donaldu Trumpu vidi sorodno dušo.

V nedavnem pogovoru z novinarjem nemškega tednika Der Spiegel je bivši francoski zunanji minister in predsednik vlade Dominique de Villepin dogajanje v februarju 2025 (münchensko konferenco, dve zborovanji evropskih ministrov v Parizu, pogajanja Američanov in Rusov v Riadu) primerjal s padcem berlinskega zidu (1989) ali – še bolje – z govorom Winstona Churchilla v Fultonu leta 1946.

Premier Robert Golob je pred četrtkovim izrednim vrhom EU danes sklical pripravljalni sestanek, ki naj bi se ga med drugim udeležila obrambni minister Borut Sajovic in veleposlanik pri zvezi Nato Andrej Benedejčič. Govorili naj bi o tem, ali bo Slovenija sledila pozivom h krepitvi evropske obrambe in namenila več sredstev za obrambo.

Evropski voditelji bodo na četrtkovem izrednem vrhu po spremembi usmeritve ZDA in zamrznitvi njene pomoči Ukrajini razpravljali tudi o tem, kako naj Evropa okrepi svoje obrambne zmogljivosti. Več evropskih članic Nata, med njimi Slovenija, sicer ne izpolnjuje niti dogovorjenega cilja dveh odstotkov BDP za obrambo.

Direktni prenos tistega, kar so milijoni ljudi po vsem svetu 28. februarja gledali iz Ovalne pisarne, bo ostalo zapisano v zgodovini mednarodnih odnosov.

Voditelji ključnih evropskih držav, EU in zveze Nato so se včeraj v Parizu strinjali, da morajo evropske države zvišati obrambne izdatke, jih je več sporočilo po srečanju. Po navedbah virov pri EU so pripravljeni Ukrajini zagotoviti varnostna jamstva. Pomen trdnih jamstev je po srečanju poudaril tudi predsednik Ukrajine Volodimir Zelenski.

Danska je v ponedeljek napovedala velika obrambna vlaganja za arktično regijo. Koebenhavn bo v partnerstvu s Ferskimi otoki in Grenlandijo, ki se je nedavno znašla v središču ozemeljskih teženj ZDA, regionalni varnosti namenil 14,6 milijard kron (1,96 milijard evrov), poročajo tuje tiskovne agencije.

Generalni sekretar zveze Nato Mark Rutte je danes v Davosu pozval Evropo, da mora biti za nadaljnjo ameriško podporo pripravljena dati več za obrambne izdatke. Verjetno bodo še letos določili novo spodnjo mejo za obrambne izdatke, ki bo predvidoma precej več od trenutnih dveh odstotkov. Poudaril je še, da bo Ukrajina v prihodnosti članica Nata.

Državni sekretar na ministrstvu za obrambo Damir Črnčec je izpostavil pomen uresničitve že zadanih zavez Natu, to je dva odstotka bruto domačega proizvoda (BDP) do leta 2030 za Slovenijo. V zavezništvu so namreč ocenili, da bodo članice za obrambo morale namenjati več kot tri odstotke BDP. "Nikakor ne prehitevajmo," je za STA poudaril Črnčec.

Novoizvoljeni ameriški predsednik Donald Trump je v nedeljo znova izrazil željo, da bi ZDA prevzele nadzor nad Grenlandijo, strateškim arktičnim otokom z velikimi zalogami mineralov in nafte. Predsednik grenlandske vlade Mute Egede je danes v odzivu to zavrnil z besedami, da otok nikoli ni bil in ne bo na prodaj.

Na ministrstvu za obrambo ugotavljajo nadaljevanje pozitivnih gibanj glede povečevanja sredstev za obrambo, tako v nominalnem obsegu kot tudi v deležu BDP. Cilj je, da bi sredstva za obrambo dosegla dva odstotka BDP najpozneje leta 2030, s čimer bomo izpolnili tudi dane zaveze v okviru Nata, so izpostavili v sporočilu za javnost.

Medtem ko nam sistem razpada pred očmi, se politična elita spet igra kavboje in indijance. Črni na ulici kličejo k uporu proti krivosodju, rdeči skrbijo za ohranjanje statusa quo in svojih privilegijev. Zadeva Trenta je še ena farsa, za katero je jasno, da se ne bi zgodila, če bi se obtoženec pisal drugače. Ali če bi bil župan najlepšega mesta na svetu, ki je izjemen trgovec in tudi strokovnjak za zemljišča.

Dr. Laris Gaiser (47) je eden redkih mednarodno uveljavljenih strokovnjakov za geopolitiko pri nas. V svoji karieri je počel že marsikaj: svetoval tujim vladam, pisal knjige in predaval kot izredni profesor makroekonomije in geopolitike v Sloveniji in tujini, pred dvema letoma pa je kot rezervni oficir pripravljal tuje vojaške sile in policijske enote za posredovaje na kriznih območjih.

V sklopu krepitve vzhodnega krila zveze Nato bodo slovenski vojaki po Slovaški in Latviji napoteni še v Bolgarijo. Slovenska vojska bo v Natovi bojni skupini v Bolgariji sodelovala z do 20 pripadniki z možnostjo rotacij, pojasnjujejo na ministrstvu za obrambo (Mors). Več podrobnosti bodo javnosti posredovali pred samo napotitvijo.

Ukrajina se približuje zvezi Nato, a še ni primeren čas za vabilo tej državi v zavezništvo, je danes po dvodnevnem zasedanju zunanjih ministrov Nata povedala slovenska zunanja ministrica Tanja Fajon. Poudarila je še, da se Slovenija strinja s politiko odprtih vrat zavezništva.

Prof. dr. Ernest Petrič je pričakoval zmago Donalda Trumpa. Na naše vprašanje, ali nas je lahko strah, da bo pustil Ukrajino na cedilu, je izrisal negativni scenarij, za katerega upa, da do njega ne pride.

Donald Trump je volilni triumf praznoval brez žaljivih besed, pritožb ali jedkih kritik. Namesto jeznega, surovega in maščevalnega kandidata zadnjih tednov kampanje je spravljiv zmagovalec napovedal povezovanje razdeljene države. A si nihče ne dela utvar, njegova prepričljiva zmaga je pretres, začetek novega obdobja za ZDA in ves svet. Kakšen, kažejo že prvi obrisi prihodnje vlade.