Generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg je danes sporočil, da še vedno niso opazili umika ruskih vojakov iz bližine ukrajinske meje, dva dni po napovedi iz Moskve, da bo Rusija zmanjšala svojo prisotnost na tem območju, kar je okrepilo upanje na umiritev napetih razmer, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Rusija je danes naznanila nadaljnje umikanje vojaških sil z območij blizu Ukrajine, do česar so zahodni zavezniki za zdaj sicer skeptični. Rusko ministrstvo za obrambo je sporočilo še, da se umikajo sile tako južnega kot zahodnega vojaškega okrožja, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Madžarska, ki je članica Evropske unije in zveze Nato, si na meji z Ukrajino ne želi dodatnih Natovih sil, je v sredo zvečer za evropsko medijsko hišo Euronews dejal madžarski zunanji minister Peter Szijjarto. "Ne potrebujemo dodatnih sil na ozemlju Madžarske," je dejal zunanji minister Madžarske, ki na vzhodu meji na Ukrajino.

Dr. Zlatko Šabič s katedre za mednarodne odnose na FDV je v intervjuju za Reporter opozoril, da bi se morala slovenska zunanja politika zaradi naših gospodarskih, varnostno – političnih in vrednostnih interesov bolj posvetiti državam Vzhodne Azije. Glede sedanjega ruskega političnega in vojaškega pritiska na Ukrajino pravi, da ne gre za izraz samozavesti Rusije, pač pa za izraz njene nesamozavesti.

Slovenska vojska ni zgolj kadrovsko podhranjena, tudi opremo bi potrebovali mnogo boljšo. Preteklih 10 let se je po mnenju poznavalcev premalo vlagalo v posodobitev opreme kar se še danes zelo pozna še posebej, če potegnemo vzporednice z opremljenostjo ostalih članic zveze Nato.

Misija zveze Nato v Afganistanu ni bila zaman, je včeraj v Rigi izpostavil generalni sekretar zavezništva Jens Stoltenberg po razpravi o naukih, ki naj bi se jih naučili iz dveh desetletij delovanja v državi, ki je takoj po umiku zavezniških sil avgusta letos znova padla v roke talibanom.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v sobotnem intervjuju dejal, da Moskva nima ničesar opraviti z migrantsko krizo na belorusko-poljski meji. V intervjuju je prav tako opozoril, da Moskva nedavno urjenje ameriških in drugih Natovih ladij v Črnem morju obravnava kot resen izziv, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Sodelovanje hrvaške vojske v misijah zveze Nato v Afganistanu od februarja 2003 do septembra 2020 je državo stal več kot 2,3 milijarde kun (306 milijonov evrov), kar je več, kot je bila investicija v most na polotok Pelješac, poročajo danes hrvaški mediji. Hrvaška je v 17 letih v 35 kontingentih poslala v Afganistan 5722 svojih vojakov.

Iz sveta se vrstijo obsodbe in izrazi sožalja ob današnjih eksplozijah v Kabulu. V Evropski uniji in zvezi Nato so poudarili, da prioriteta ostaja evakuacija ljudi iz Afganistana. Francoski predsednik Emmanuel Macron je poudaril, da skušajo evakuirati več sto ljudi. Britanski premier Boris Johnson je medtem sklical odbor za izredne razmere Cobra.

»To je nesrečna zgodba, tragedija Zahoda,« nam je ob vzpostavljanju novega islamskega emirata dejal poznavalec razmer v Afganistanu nekdanji veleposlanik v ZDA dr. Božo Cerar. Pojasnil je, zakaj bi vendarle lahko ZDA umik izpeljale drugače, kot so to storile brez pravega načrtovanja in lahkomiselno.

Glavna naloga Nata ostaja varna evakuacija državljanov zavezniških in partnerskih držav ter afganistanskih sodelavcev iz Afganistana, je v Bruslju danes dejal generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg. Talibane je ob tem pozval, naj ljudem omogočijo, da zapustijo Afganistan. Zavezništvo se bo pri evakuacijah še naprej tesno usklajevalo.

Članice zveze Nato so globoko zaskrbljene zaradi nasilja, ki ga povzroča ofenziva talibanov v Afganistanu. "Namen ostaja podpirati afganistansko vlado in varnostne sile, kolikor bo to mogoče," je poudaril generalni sekretar zavezništva Jens Stoltenberg v izjavi po današnjem izrednem sestanku veleposlanikov zaveznic.

ZDA ne nameravajo ustaviti načrtovanega umika iz Afganistana, kljub temu da talibani praktično vsak dan povečujejo svoj nadzor v državi. Je pa ameriški pogajalec za Afganistan Zalmay Khalizad napovedal, da bo ta teden na pogajanjih s talibani v Dohi pritisnil na njih, naj ustavijo vojaško ofenzivo.

Bivša hrvaška predsednica Kolinda Grabar-Kitarović, bivša litovska predsednica Dalia Grybauskaite in nekdanja britanska premierka Theresa May so morebitne kandidatke za generalno sekretarko zveze Nato, ugibajo hrvaški mediji. Morebitno kandidaturo Grabar-Kitarovičeve so omenili med omizjem na mednarodnem forumu o globalni varnosti v Bratislavi.

Umik ameriške vojske iz Afganistana se bo končal že do konca avgusta, je v petek povedala tiskovna predstavnica Bele hiše Jen Psaki. Predsednik Joe Biden je odredil, da se mora umik po 20 letih vojne končati do septembra. Ameriška vojska je Afganistancem v petek predala največje letalsko oporišče Bagram.

Ameriški predsednik Joe Biden je včeraj na novinarski konferenci po vrhu Nata opozoril, da so demokratične vrednote zavezništva napadene. "Rusija in Kitajska skušata v našo čezatlantsko solidarnost zabiti klin," je opozoril.

Premier Janez Janša meni, da je zavezništvo nekaj, kar deluje v obe smeri, in tudi Slovenija mora pri doseganju ciljev glede obrambnih izdatkov v okviru Nata opraviti domačo nalogo. Slovenija bo lahko na podlagi sprejetih ukrepov povečala zmogljivosti lastne obrambe in bo sposobna sodelovati s partnerji v okviru Nata, je dejal danes v Bruslju.

Voditelji članic zveze Nato bodo danes v Bruslju sprejeli niz odločitev za okrepitev zavezništva pri spoprijemanju z izzivi, kot so Kitajska, Rusija in podnebne spremembe. ZDA bo prvič zastopal Joe Biden. Ključno bo osvežiti zavezanost čezatlantski enotnosti in učvrstiti vez, ki se je v času Donalda Trumpa močno skrhala.

Ameriški predsednik Joe Biden je v ponedeljek v Beli hiši sprejel generalnega sekretarja zveze Nato Jensa Stoltenberga in mu izrazil trdno zavezo za tesno sodelovanje z zavezništvom, je sporočila tiskovna predstavnica Bele hiše Jen Psaki. Biden in Stoltenberg sta govorila o pripravah na vrh Nata, ki bo 14. junija v Bruslju.

Talibanski borci so prevzeli nadzor nad še enim strateško pomembnim okrožjem v provinci Vardak, kar je njihov že drugi tovrsten dosežek v zadnjih dveh dneh. Po najmanj štirih dneh spopadov jim je tokrat po navedbah lokalnih oblasti uspelo zavzeti okrožje Džalriz, poroča nemška tiskovna agencija dpa.