Marko Osolnik
Zakon močnejšega: na globalni oder se vračajo imperiji
T. i. dopust človeštva iz zgodovine (predvsem njegovega razvitega dela na čelu z Evropsko unijo) se pospešeno končuje, (pri)sila spet postaja glavni modus operandi v meddržavnih odnosih, večina globalne skupnosti pa bo, kot kaže, kmalu vnovič razdeljena na vplivna območja supersil/velesil (ZDA, LR Kitajske in Ruske federacije, bržkone tudi Indije, Turčije in Irana, morda celo Brazilije). Lahko rečemo, da se na zgodovinsko prizorišče postopoma vračajo imperiji.
Profimedia
Imperiji so bili dolga stoletja, vse do konca 2. svetovne vojne in procesa dekolonizacije dominantna oblika ozemeljsko-politične organizacije človeštva. Našteta dejstva lahko pozdravljamo ali obžalujemo – osebno jih bolj obžalujem kot pozdravljam – a dejstva ne glede na naše subjektivne odzive in vrednotenja ostajajo dejstva.
Liberalna arhitektura mednarodne skupnosti, zasnovana na prostovoljnem omejevanju suverenosti držav, mednarodnem pravu, spoštovanju človekovih pravic, (sorazmerno) prosti trgovini ter stalno razširjajoči se mreži mednarodnih organizacij in integracij, razpada pred našimi nejevernimi očmi. Zakaj se to dogaja?
