Na začetku svojega gibanja za neodvisnost/samostojnost je bila Slovenija relativno tesno povezana z drugimi podobnimi gibanji v Srednji Evropi, posebej s Češko (kjer je bil Dienstbier bolj zadržan od Havla, Schwarzenberga in Vondre), Madžarsko (Jeszenszky), Poljsko (Skubiszewski) in Slovaško (po ločitvi od Češke Kukan). Zato je bila logična domneva o sodelovanju in morebitni pridružitvi Višegrajski skupini (V3, V4), ki je nastala leta 1991.

Veliki trije, Roosevelt, Stalin, Churchill, so si na Jalti na začetku leta 1945 (po)delili Evropo. Na Aljaski naj bi si jo (raz)delila samo dva. No, za Ukrajino gre, menjevanje njenih ozemelj – za začetek. Dovolj za še eno nočno moro, občutek tesnobe, da smo stisnjeni v kot, ki nas je prevzel že po smrti diplomacije (Slavoj Žižek) 28. februarja letos v Ovalni pisarni.

Najbolj zgovoren in vsem razumljiv komentar v zvezi s hrvaško vojaško parado ob tridesetletnici Nevihte je bila ugotovitev, da je ena redkih pozitivnih stvari Golobove vlade v zadnjem času to, da na tej procesiji Slovenija ni sodelovala. Če bi bila na oblasti desnica, bi bilo verjetno drugače. Sploh če upoštevamo presenetljiv glasbeni okus njenega vrhovnega voditelja Janeza Janše, ki je bil na začetku julija na Thompsonovem koncertu v Zagrebu.

Robert Golob in Janez Janša sta že v nizkem štartu pred naslednjimi volitvami. V polnem pogonu pa je že politični aktivist Aleš Primc: uvertura v predvolilno kampanje bo očitno referendum o evtanaziji. In kakšne so računice politikov, ki so v soboto prišli na spominsko slovesnost pri Ruski kapelici pod Vršičem. V novi epizodi Reporter podkasta odgovorni urednik Reporterja Silvester Šurla o zakulisju slovenske politike tokrat govori z Vladimirjem Voduškom iz spletnega portala strogo-zaupno.si.

Ekonomist Jože P. Damijan, znan po svoji rusofiliji, po hvaljenju Kitajske in navijanju za izstop iz zveze Nato, je predaval diplomatom zunanjega ministrstva – potem ko je ministrico Tanjo Fajon žalil s kokošjo.

Dva tedna so se igrali z varnostjo države, dva tedna so politično kalkulirali. Prav nič državotvorno, prav nič domoljubno. Politični škandal prve vrste je bil, da so poslanci opozicijskih strank SDS in NSI dali glasove za referendum o oboroževanju, ki ga je v proceduro vložila Levica. Ne iz principa, ne, ker bi se z njimi strinjali, z glasovi so želeli le ponagajati predsedniku vlade Robertu Golobu, zanetiti še večji špetir v koaliciji, da bi se vladajoče stranke na smrt skregale, da bi padla vlada in da bi na koncu že v jeseni šli na predčasne volitve.

Nekdaj je veljalo, da morajo biti diplomati previdni v javnem nastopanju, a družbena omrežja so očitno spremenila standarde. Dokaz so objave Petra Goloba, konzula Slovenije v Trstu, ki na facebooku tolče po vladi ter objavlja in deli stališča, ki so vse prej kot poravnana z uradno slovensko politiko. Zunanje ministrstvo njegovo početne sploh ne moti.

DZ je na drugi izredni seji danes izglasoval umik posvetovalnega referenduma o povišanju obrambnih izdatkov. Za umik sklepa o razpisu referenduma je glasovalo 44 poslancev, proti jih je bilo 7.

Čeprav je referendum o izstopu Slovenije iz Nata malo verjeten, saj mu razen Levice in nekaj najbolj skrajnih članov socialnih demokratov nasprotuje praktično ves državni zbor, se pravi štiri petine poslancev, pa je za olajšanje poskrbelo šele merjenje javnega mnenja, ki je potrdilo, da tudi več kot dve tretjini državljanov podpirata članstvo v Natu. To je pravzaprav celo malenkost več, kot je znašala podpora pred dobrimi dvajsetimi leti, ko je potekala kampanja za vstop. Toda ali so ti podatki dejansko dovolj prepričljivi, da lahko mirno spimo?

Kdo se je najbolj zaplezal z referendumi o oboroževanju in Natu in kakšne posledice bo ta vihar pustil v slovenski notranji politiki. Bo volitve prihodnje leto v državni zbor odločil kapital ali volivci. In zakaj se generalni sekretarji političnih strank pogosto znajdejo v vrtincu raznih afer. Teme, ki jih v novi epizodi obdelujeta odgovorni urednik Reporterja Silvester Šurla in odgovorni urednik portala Necenzurirano Primož Cirman.

Iskanje najboljšega možnega izplena za osebno politično kariero nima nobene zveze z demokracijo ali delom za blaginjo ljudi, je do vstopa Vladimirja Prebiliča v domačo politiko kritična politologinja dr. Danica Fink-Hafner.

S članstvom Slovenije v zvezi Nato po javnomnenjski anketi Vox populi za časnik Dnevnik soglaša 74,3 odstotka vprašanih. Pri tem 72,3 odstotka vprašanih meni, da posvetovalni referendum o nadaljnjem članstvu v Natu ni potreben. Prav tako 65,7 odstotka vprašanih meni, da ni potreben posvetovalni referendum o povečanju izdatkov za obrambo.

Vojko Volk, državni sekretar v premierjevem kabinetu, o zaljubljenosti evropske skrajne levice in desnice v Putina

Jože Pavlič Damijan, JPD na kratko, je tisti slovenski ekonomist, ki se označuje za progresivnega javnega intelektualca iz mirovniškega tabora. Seveda je takšna slika subjektivna in kritiki se strinjajo, da ima Damijan kot akademski profesor enostavno preveč težav s svojim seksizmom v komunikaciji z ženskami kot tudi značilnim pokroviteljskim tonom do večine sogovornikov, da bi to lahko spregledali. Ali kot so o njem dejali njegovi slušatelji na Ekonomski fakulteti: JPD rad predava tako, da ima s študenti čim manj dela. V debati je nezmotljiv in ima zadnjo besedo, ideološko je zaslepljen in občasno ponižuje sogovornika, na koncu pa se v Tarči na nacionalki hvali, da dela 18 ur na dan.

Zahtevajo popolno razorožitev Slovenije in bi naše vojake naredili podobne barbikam. Zahtevajo izstop iz edine obrambne zveze, ki male države povezuje z velikimi silami v obljubi pomoči, medsebojnega učenja in nenapadanja.

V primeru izstopa iz Nata bi se Slovenija znašla v podobnem kaosu kot Velika Britanija po izstopu iz EU. Za obrambo bi morali plačevati še več, hkrati bi bili manj varni, poleg tega tudi manj zanimivi za tuje investitorje. Zato so napovedi takšnega referenduma in izsiljevanja z njim nevarno početje. Čeprav ankete trenutno kažejo na močno podporo članstvu v Natu, bi se referendum lahko sprevrgel v iracionalno glasovanje o ameriškem predsedniku Donaldu Trumpu.

Svoboda je vložila predlog za razveljavitev sklepa o razpisu referenduma o obrambnih izdatkih, saj je referendumsko vprašanje nejasno in zavajajoče, je po srečanju s predsedniki parlamentarnih strank pojasnil premier Robert Golob. Pobuda za referendum o članstvu Slovenije v Natu je tako po njegovih besedah postala "najverjetneje nepotrebna".

Bo Slovenija izstopila iz Nata in ali bomo o tem odločali na referendumih? Zakaj bo z vrha Nove Slovenije jeseni odletel Matej Tonin. In ali je bila udeležba Janeza Janše na koncertu kontroverznega Marka Perkovića Thompsona v Zagrebu res sramota za Slovenijo? To so teme, ki jih v novem Reporter podkastu obdelujeta Silvester Šurla, odgovorni urednik Reporterja, in novinar Igor Kršinar.

Premier Robert Golob je z ustavnimi pravniki na posvetu o obrambnih referendumih govoril o nejasnosti vprašanja o obrambnih izdatkih, predstavili so mu možne primerne uskladitve. Odprli so še vprašanje umika referendumov, glede referenduma o članstvu v Natu je premierja razumeti, da tega veže na prvega, je posvet strnil ustavni pravnik Igor Kaučič.

Po izglasovanem referendumu o povišanju obrambnih izdatkov in napovedi referenduma o članstvu v Natu, politika išče rešitev, po kateri bi se izognili obema referendumoma. Eno od možnih rešitev je pričakovati na današnjem srečanju premierja Roberta Goloba z ustavnimi pravniki.