V primeru izstopa iz Nata bi se Slovenija znašla v podobnem kaosu kot Velika Britanija po izstopu iz EU. Za obrambo bi morali plačevati še več, hkrati bi bili manj varni, poleg tega tudi manj zanimivi za tuje investitorje. Zato so napovedi takšnega referenduma in izsiljevanja z njim nevarno početje. Čeprav ankete trenutno kažejo na močno podporo članstvu v Natu, bi se referendum lahko sprevrgel v iracionalno glasovanje o ameriškem predsedniku Donaldu Trumpu.

Svoboda je vložila predlog za razveljavitev sklepa o razpisu referenduma o obrambnih izdatkih, saj je referendumsko vprašanje nejasno in zavajajoče, je po srečanju s predsedniki parlamentarnih strank pojasnil premier Robert Golob. Pobuda za referendum o članstvu Slovenije v Natu je tako po njegovih besedah postala "najverjetneje nepotrebna".

Bo Slovenija izstopila iz Nata in ali bomo o tem odločali na referendumih? Zakaj bo z vrha Nove Slovenije jeseni odletel Matej Tonin. In ali je bila udeležba Janeza Janše na koncertu kontroverznega Marka Perkovića Thompsona v Zagrebu res sramota za Slovenijo? To so teme, ki jih v novem Reporter podkastu obdelujeta Silvester Šurla, odgovorni urednik Reporterja, in novinar Igor Kršinar.

Premier Robert Golob je z ustavnimi pravniki na posvetu o obrambnih referendumih govoril o nejasnosti vprašanja o obrambnih izdatkih, predstavili so mu možne primerne uskladitve. Odprli so še vprašanje umika referendumov, glede referenduma o članstvu v Natu je premierja razumeti, da tega veže na prvega, je posvet strnil ustavni pravnik Igor Kaučič.

Po izglasovanem referendumu o povišanju obrambnih izdatkov in napovedi referenduma o članstvu v Natu, politika išče rešitev, po kateri bi se izognili obema referendumoma. Eno od možnih rešitev je pričakovati na današnjem srečanju premierja Roberta Goloba z ustavnimi pravniki.

Po izglasovanem posvetovalnem referendumu o povišanju obrambnih izdatkov je premier Robert Golob napovedal vložitev referendumske pobude glede slovenskega članstva iz Nata. Za izstop iz te organizacije se zavzema Levica, podobno se je izjasnil tudi vodja poslanske skupine SD Jani Prednik.

Premier Robert Golob se bo glede obrambnih referendumov v sredo pogovoril z ustavnimi pravniki, zatem se bo sestal tudi izvršni odbor Svobode, so sporočili iz njegovega kabineta. Temu bo sledil četrtkov pogovor s koalicijskimi partnerji ter petkov vrh parlamentarnih strank, so napovedali v kabinetu predsednika vlade.

Faris Kočan, politolog in profesor na FDV, svari, da Slovenija nima alternative sistemu kolektivne obrambe Nata

Očka Trump je hotel svojih pet odstotkov in jih dobil. Kje jih bodo države članice Nata našle, ni njegov problem, kakor tudi ne politične posledice za voditelje teh držav, med katerimi so mnogi s težavo požrli zahtevo ameriškega predsednika po dvigu obrambnih izdatkov na pet odstotkov BDP.

Pasti običajno same po sebi niso usodne – tudi v politiki. To je, denimo, pokazal (neizogiben?) poraz na referendumu o dodatkih vrhunskim umetniškim dosežkom in zgrešena taktika bojkota. Neprimerno težja preizkušnja bi bila morebitna referendumska obramba pokojninske reforme. Njena druga obravnava prav zaradi poletnega dopustovanja – najbrž pa tudi zaradi referendumske pretnje – ni na dnevnem redu ta teden sklicane seje državnega zbora.

Večina Slovencev ne podpira zvišanja izdatkov za obrambo na pet odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP), kaže anketa inštituta Mediana za Delo. Zvišanja ne podpira 68,4 odstotka vprašanih, podpira pa ga 20,6 odstotka. Večina vprašanih tudi meni, da Slovenija zaradi zvišanja izdatkov ne bo varnejša.

Da so prav vsi(!) poslanci desnih opozicijskih strank SDS in NSI podprli predlog Levice za referendum o povečanju obrambnih izdatkov, je škandal par excellence!

Politični analitik Luka Lisjak Gabrijelčič meni, da je od celotne politike skrajno neodgovorno, kako nepremišljeno je pristopila k pobudam za kar dva obrambna referenduma. O obeh je sicer še veliko neznank, opozarja pa, da je precej nepredvidljiv tudi njun izid in s tem posledice.

Predsednik SDS Janez Janša meni, da je lahko razprava pred posvetovalnim referendumom o obrambnih izdatkih, ki ga je DZ izglasoval danes, "priložnost za popravni izpit, ki mora strezniti vladajoče ter skrajšati njihov škodljiv mandat". Za vodjo poslancev NSi Janeza Ciglerja Kralja je glasovanje "zaključek farse" koalicije o obrambnih izdatkih.

Po današnji odločitvi DZ, ki je večinsko podprl posvetovalni referendum o dvigu obrambnih izdatkov, v Gibanju Svoboda napovedujejo predlog posvetovalnega referenduma o članstvu Slovenije v Natu, saj da je to pravo vprašanje, na katerega morajo dobiti odgovor državljanov. Predlog bodo vložili prihodnji teden, so napovedali.

Zgodilo se je točno to, kar smo napovedali prejšnji teden: na vrhu zveze Nato v Haagu so se pod pritiskom Američanov vsi, tudi Slovenčki, strinjali z dvigom obrambnih izdatkov – in to konkretno. Z dosedanjih najmanj dveh odstotkov BDP na vsaj 3,5 odstotka neposredno za obrambo plus 1,5 odstotka za t. i. odpornost, kot bi lahko rekli investicijam v vse, kar ni orožje, je pa povezano z obrambo in varnostjo.

Vlada bo pri dvigu obrambnih izdatkov spoštovala nedavno sprejeto obrambo resolucijo, so predstavniki koalicije povedali po današnjem sestanku pri premierju Robertu Golobu. V skladu s tem bo Slovenija še letos izdatke dvignila na dva odstotka BDP, do leta 2030 pa na tri. Ključno pa bo jesensko sprejemanje proračunov, poudarjajo v SD in Levici.

Ameriški predsednik Donald Trump, verjetno najvplivnejši voditelj na svetu, je od generalnega sekretarja Marka Rutteja danes dobil vzdevek "očka". Tako ga je Rutte poimenoval, ko sta s Trumpom na novinarski konferenci na vrhu Nata v Haagu govorila o konfliktu med Iranom in Izraelom.

Edina sprejeta zaveza Slovenije je, da bo še letos izdatke za varnost in obrambo zvišala na dva odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), do leta 2030 pa na tri odstotke, je danes po vrhu Nata v Haagu povedal premier Robert Golob. Voditelji članic Nata so se sicer v izjavi zavezali k zvišanju izdatkov za obrambo na pet odstotkov BDP do leta 2035.

Predsednica republike Nataša Pirc Musar je za včerajšnjo oddajo Studio ob 17h na Radiu Slovenija povedala, da povečani izdatki za obrambo, ki so nujni za kolektivno obrambo, nikakor ne smejo iti na škodo socialne države. Hkrati je pri tem ključna transparentnost, ki je po njenih besedah "ključ do tega, da nam bodo ljudje zaupali".