Članice zveze Nato nasprotujejo vzpostavitvi območja prepovedi preletov nad Ukrajino, je poudaril generalni sekretar zavezništva Jens Stoltenberg po izrednem zasedanju zunanjih ministrov Nata v Bruslju. Nato noče biti neposredno vpleten v konflikt v Ukrajini, saj bi to pomenilo še več ubitih civilistov, je dejal.

Generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg je danes v Bruslju obsodil rusko obstreljevanje ukrajinske jedrske elektrarne in napade na civiliste. "Vse to kaže na brezobzirnost te vojne in na to, kako pomembno je, da se konča," je poudaril ob začetku izrednega zasedanja zunanjih ministrov zaveznic, sklicanega zaradi ruske invazije Ukrajine.

Ameriški predsednik Joe Biden je uvodni del govora o položaju v državi posvetil ruskemu napadu na Ukrajino in zatrdil, da bo svoboda vedno slavila nad tiranijo. Ob nizanju že sprejetih sankcij proti Rusiji je napovedal še zaprtje ameriškega zračnega prostora za ruska letala.

Napad nad Ukrajino vidim kot klasično geopolitično odločitev, ki je šla prek meje racionalnosti.

Nekdanji veleposlanik v ZDA in stalni predstavnik pri Natu dr. Božo Cerar pojasnjuje spremenjeno evropska varnostna arhitekturo, ki se je znašla na preizkušnji. Pravila mednarodnega obnašanja so vse manj pomembna, kdor je močnejši narekuje poteze. Osrednji igralec te »trde moči« je tudi Vladimir Putin.

Medtem, ko zaradi invazije Rusije na Ukrajino celo na Finskem in na Švedskem, ki sta nevtralni državi, razmišljajo o priključitvi zvezi Nato, v stranki Levica pri iskanju krivca za vojno kažejo na Ukrajino in Nato.

Zveza Nato bo po ruskem napadu Ukrajine na vzhodnem krilu namestila svoje odzivne sile, tudi bojno konico oziroma sile za zelo hitro odzivanje. Gre za sploh prvo namestitev teh sil z namenom skupne obrambe, je povedal generalni sekretar zavezništva Jens Stoltenberg po virtualnem vrhu zavezništva.

Članice zveze Nato so po ruskem napadu na Ukrajino napovedale "dodatne korake" za okrepitev obrambe zaveznic, piše v izjavi, ki so jo objavile po izrednem zasedanju v Bruslju. Ob tem so potrdile neomajno zavezanost 5. členu pogodbe zavezništva o skupni obrambi, po katerem je napad na eno zaveznico napad na vse.

Generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg je danes sporočil, da še vedno niso opazili umika ruskih vojakov iz bližine ukrajinske meje, dva dni po napovedi iz Moskve, da bo Rusija zmanjšala svojo prisotnost na tem območju, kar je okrepilo upanje na umiritev napetih razmer, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Rusija je danes naznanila nadaljnje umikanje vojaških sil z območij blizu Ukrajine, do česar so zahodni zavezniki za zdaj sicer skeptični. Rusko ministrstvo za obrambo je sporočilo še, da se umikajo sile tako južnega kot zahodnega vojaškega okrožja, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Madžarska, ki je članica Evropske unije in zveze Nato, si na meji z Ukrajino ne želi dodatnih Natovih sil, je v sredo zvečer za evropsko medijsko hišo Euronews dejal madžarski zunanji minister Peter Szijjarto. "Ne potrebujemo dodatnih sil na ozemlju Madžarske," je dejal zunanji minister Madžarske, ki na vzhodu meji na Ukrajino.

Dr. Zlatko Šabič s katedre za mednarodne odnose na FDV je v intervjuju za Reporter opozoril, da bi se morala slovenska zunanja politika zaradi naših gospodarskih, varnostno – političnih in vrednostnih interesov bolj posvetiti državam Vzhodne Azije. Glede sedanjega ruskega političnega in vojaškega pritiska na Ukrajino pravi, da ne gre za izraz samozavesti Rusije, pač pa za izraz njene nesamozavesti.

Slovenska vojska ni zgolj kadrovsko podhranjena, tudi opremo bi potrebovali mnogo boljšo. Preteklih 10 let se je po mnenju poznavalcev premalo vlagalo v posodobitev opreme kar se še danes zelo pozna še posebej, če potegnemo vzporednice z opremljenostjo ostalih članic zveze Nato.

Misija zveze Nato v Afganistanu ni bila zaman, je včeraj v Rigi izpostavil generalni sekretar zavezništva Jens Stoltenberg po razpravi o naukih, ki naj bi se jih naučili iz dveh desetletij delovanja v državi, ki je takoj po umiku zavezniških sil avgusta letos znova padla v roke talibanom.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v sobotnem intervjuju dejal, da Moskva nima ničesar opraviti z migrantsko krizo na belorusko-poljski meji. V intervjuju je prav tako opozoril, da Moskva nedavno urjenje ameriških in drugih Natovih ladij v Črnem morju obravnava kot resen izziv, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Sodelovanje hrvaške vojske v misijah zveze Nato v Afganistanu od februarja 2003 do septembra 2020 je državo stal več kot 2,3 milijarde kun (306 milijonov evrov), kar je več, kot je bila investicija v most na polotok Pelješac, poročajo danes hrvaški mediji. Hrvaška je v 17 letih v 35 kontingentih poslala v Afganistan 5722 svojih vojakov.

Iz sveta se vrstijo obsodbe in izrazi sožalja ob današnjih eksplozijah v Kabulu. V Evropski uniji in zvezi Nato so poudarili, da prioriteta ostaja evakuacija ljudi iz Afganistana. Francoski predsednik Emmanuel Macron je poudaril, da skušajo evakuirati več sto ljudi. Britanski premier Boris Johnson je medtem sklical odbor za izredne razmere Cobra.

»To je nesrečna zgodba, tragedija Zahoda,« nam je ob vzpostavljanju novega islamskega emirata dejal poznavalec razmer v Afganistanu nekdanji veleposlanik v ZDA dr. Božo Cerar. Pojasnil je, zakaj bi vendarle lahko ZDA umik izpeljale drugače, kot so to storile brez pravega načrtovanja in lahkomiselno.

Glavna naloga Nata ostaja varna evakuacija državljanov zavezniških in partnerskih držav ter afganistanskih sodelavcev iz Afganistana, je v Bruslju danes dejal generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg. Talibane je ob tem pozval, naj ljudem omogočijo, da zapustijo Afganistan. Zavezništvo se bo pri evakuacijah še naprej tesno usklajevalo.

Članice zveze Nato so globoko zaskrbljene zaradi nasilja, ki ga povzroča ofenziva talibanov v Afganistanu. "Namen ostaja podpirati afganistansko vlado in varnostne sile, kolikor bo to mogoče," je poudaril generalni sekretar zavezništva Jens Stoltenberg v izjavi po današnjem izrednem sestanku veleposlanikov zaveznic.