Trump: Grenlandija bo naša – z vojsko, če bo treba!
Danska premierka Mette Frederiksen: Trumpove grožnje z vojnim prevzemom Grenlandije so odločilen trenutek za Evropo in Nato.
Danska premierka Mette Frederiksen je po novih grožnjah predsednika ZDA Donalda Trumpa s prisvojitvijo Grenlandije v nedeljo na srečanju z danskimi političnimi voditelji dejala, da je v diplomatskem sporu z ZDA glede otoka napočil odločilen trenutek. V Pekingu so medtem danes zavrnili Trumpove izjave o domnevni nevarnosti kitajskega prevzema otoka.
Na družbenem omrežju Facebook je Frederiksen zapisala, da je Danska, pod katero spada Grenlandija, pripravljena braniti svoje vrednote. "Verjamemo v mednarodno pravo in v pravico narodov do samoodločbe," je poudarila po poročanju francoske tiskovne agencije AFP.
Nemčija in Švedska sta Dansko podprli. Švedski premier Ulf Kristersson je obsodil grozečo retoriko ZDA, potem ko je Trump nedavno ponovil, da bo Washington "nekaj storil glede Grenlandije".
"Švedska, skandinavske države, baltske države in več velikih evropskih držav stojimo ob strani našim danskim prijateljem," je dejal na obrambni konferenci v kraju Sälen na zahodu Švedske, na kateri je sodeloval tudi ameriški general Alexus Grynkewich, ki poveljuje silam Nata v Evropi.
Ostanite obveščeni
Prejmite najboljše vsebine iz Reporterja neposredno v svoj poštni predal.
Kot je še povedal vodja vlade v Stockholmu, bi ameriški prevzem Grenlandije pomenil kršitev mednarodnega prava in tveganje, da bi to k podobnemu ravnanju spodbudilo druge države.
General Grynkewich je medtem dejal, da članice zavezništva razpravljajo o statusu Grenlandije. Po njegovih besedah za ozemlje Nata ni neposredne grožnje, vendar strateški pomen Arktike hitro narašča. Zatrdil je tudi, da pogovori o Grenlandiji potekajo v Severnoatlantskem svetu.
Nemški zunanji minister Johann Wadephul, ki naj bi se danes v Washingtonu sešel z ameriškim kolegom Marcom Rubiom, pa je v nedeljo na Islandiji dejal, da varnost v Arktiki postaja vse pomembnejša, odgovore pa da bi morali najti znotraj Nata.
"Če ameriški predsednik preučuje, kakšne grožnje bi lahko predstavljale ruske ali kitajske ladje ali podmornice v tej regiji, lahko seveda skupaj poiščemo odgovore na to vprašanje," je na skupni novinarski konferenci z islandsko kolegico Thorgerdur Katrin Gunnarsdottir dejal vodja nemške diplomacije.
Poudaril je, da morajo o prihodnosti Grenlandije odločati prebivalci Grenlandije in Danske, na vprašanje glede morebitne krepitve zavez Nata v Arktiki pa je odgovoril, da je Nemčija pripravljena prevzeti večjo odgovornost.
Trump je v petek na srečanju s predstavniki naftnih podjetij v Beli hiši vztrajal, da bodo ZDA prevzele Grenlandijo. Po njegovih besedah se bo to zgodilo zlepa ali zgrda, ker bosta sicer to storili Kitajska ali Rusija.
Ameriški predsednik sicer že dlje časa napoveduje prevzem Grenlandije zaradi njenih naravnih bogastev in strateškega položaja ob Arktiki, po nedavnem napadu na Venezuelo in zajetju njenega predsednika Nicolasa Madura pa so se njegove ozemeljske težnje in grožnje še okrepile.
V Pekingu so izjave ameriškega predsednika o domnevni nevarnosti kitajskega prevzema otoka danes odločno zavrnili. Pri tem je tiskovna predstavnica kitajskega zunanjega ministrstva Mao Ning pozvala ZDA, naj drugih držav ne uporabljajo kot pretvezo za uresničevanje lastnih interesov, na spletni strani navaja kitajska tiskovna agencija Xinhua.
"Pravice in svoboščine vseh držav do izvajanja normalnih dejavnosti v arktični regiji je treba spoštovati," je še dejala Mao Ning in poudarila, da so aktivnosti Kitajske na območju usmerjene v "prinašanje miru, stabilnosti in razvoja".
Časnik Financial Times je v nedeljo poročal, da so Trumpove izjave o delovanju ruskih in kitajskih podmornic v bližini Grenlandije kot neresnične in neutemeljene zavrnili tudi visoki diplomati nordijskih držav.