"Nato je danes močnejši kot kdajkoli prej," je povedal Rutte.

"Številke v poročilu govorijo same zase. Naredili smo bistven napredek na področju obrambnih naložb in Nato je danes močnejši kot kdajkoli prej. Leta 2025 so vse članice prvič izpolnile cilj, dogovorjen leta 2014, da bodo v obrambo vložile najmanj dva odstotka bruto domačega proizvoda," je na novinarski konferenci v Bruslju povedal Rutte.

Med 32 zaveznicami je lani za obrambo največ namenila Poljska, in sicer 4,3 odstotka BDP. Sledijo Litva s štirimi odstotki, Latvija s 3,74 odstotka, Estonija s 3,34 odstotka in Danska s 3,2 odstotka BDP. Na koncu razpredelnice so medtem Portugalska, Španija, Albanija, Kanada in Belgija, ki so za obrambo namenile po dva odstotka BDP. Slovenija pa je za obrambo porabila 2,04 odstotka BDP.

Evropske članice zavezništva in Kanada so sicer lani za obrambo namenile 20 odstotkov oziroma 574 milijard ameriških dolarjev proračunskih sredstev več kot leta 2024, je še pojasnil Rutte. "Nadaljevanje tega ključnega trenda bo v prihodnjih letih prednostna naloga," je dejal.

Poudaril je, da so se evropske zaveznice in Kanada predolgo preveč zanašale na ameriško vojaško moč in da niso prevzemale dovolj odgovornosti za svojo lastno varnost. Vendar pa je pri tem prišlo do resničnega premika v miselnosti, je menil.

"Lani je Nato začel novo poglavje naše kolektivne obrambe. Skupaj smo spoznali, da kompleksno in vse bolj nevarno varnostno okolje zahteva odločnejši pristop," je poudaril Rutte. Zato so se voditelji držav članic Nata lani v Haagu dogovorili, da bodo do leta 2035 izdatke za obrambo dvignili na pet odstotkov BDP.