Na njem so izrazili enotno podporo načrtu za krepitev evropskih obrambnih zmogljivosti, ki predvideva do 800 milijard evrov naložb v obrambo.

Svetovalec za nacionalno varnost ZDA Mike Waltz je načrtovano dinamiko rasti obrambnih izdatkov Slovenije, po kateri naj bi dva odstotka BDP dosegla leta 2030, ocenil kot nesprejemljivo. To je bilo dobre tri leta od agresije Rusije na Ukrajino.

Popravna naloga je sledila 8. maja, ko je vlada sporočila, da bo že leta 2025 za obrambno in varnostno politiko namenila dva odstotka BDP, do 2030 pa tri odstotke, pri čemer so zajeti tudi projekti t. i. dvojne rabe.

Po pogovoru z Golobom je odločitev pozdravil generalni sekretar zveze Nato Mark Rutte. Državni zbor je tako 12. junija potrdil resolucijo o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske do leta 2040 s prej omenjeno dinamiko.

Predvideva tudi dvojno rabo na področju krepitve kibernetske varnosti, logistike in infrastrukture ter zdravstvenih zmogljivosti.

Na vrhu Nata v Haagu (25. junija), na katerem je sodeloval tudi ameriški predsednik Trump, je bil ob sodelovanju našega predsednika vlade v deklaraciji sprejet dogovor o zvišanju obrambnih izdatkov na pet odstotkov BDP letno do 2035, od tega za obrambne potrebe 3,5 odstotka, 1,5 odstotka pa za ključno infrastrukturo in odpornost ter krepitev obrambne industrije.

Sledili so protesti vladnih SD in Levice, da zaveza v Haagu ni bila koalicijsko usklajena. Golob je ne glede na dogovor zatrjeval, da je edina zaveza Slovenije dvig izdatkov leta 2025 na dva odstotka BDP, do 2030 pa na tri.

Levica je predlagala razpis posvetovalnega referenduma o zvišanju obrambnih izdatkov, kar je državni zbor izglasoval ob podpori SD, pa tudi SDS in še bolj presenetljivo NSI. Stranka Svoboda je po tem šoku nemudoma napovedala še bolj šokanten predlog za posvetovalni referendum o članstvu Slovenije v Natu.

Šok terapija je zalegla, parlament je na predlog Svobode 18. julija razveljavil sklep o razpisu referenduma o obrambnih izdatkih. SD, SDS in NSI pri igračkanju z Levico niso mogle več sodelovati. Iskreni privrženci Nata na desnici so se ob takšnem taktiziranju SDS in NSI vsaj malce podržali za glavo.

SDH je 12. septembra ustanovil državno podjetje za obrambo, varnost in odpornost (Dovos), ki bo pospešil naložbe v slovenska podjetja s področja obrambe in varnosti.

Oktobra je Dovos objavil poziv za zbiranje nezavezujočega interesa za sodelovanje pri projektih. Če za koga to ni dobra novica, ker že vidi korupcijo, pa je gotovo spodbudna vest, da bomo dobili novega generala.

Vlada je 17. decembra, na dan postroja specialne brigade Moris pred 35 leti, podala soglasje za povišanje novega načelnika generalštaba Slovenske vojske Boštjana Močnika iz brigadirja v čin generalmajorja. Predlog za povišanje je že pri predsednici republike.

Nosilec materialnih avtorskih pravic in avtor oba izrecno prepovedujeta kakršnokoli reproduciranje tega članka tudi za kakršenkoli namen spremljanja medijskih objav.