Toda kljub temu sem si dovolil, da javno, a neškodljivo svetujem kamniškemu visočanstvu. Razlog za takšno odločitev je preprost, onidan sem na največji komercialni televiziji spremljal intervju z vsevišnjim, v katerem ga je novinarka maltretirala v smislu, da so njegove izjave o krompirju, izdelovanju klobas in peki krofov nedopustne in nesmiselni odgovori na resna vprašanja. Zato bom to kolumno zlorabil za javno svetovanje svamiju s Šmarce in mu predlagal nekaj bolj prodornih anekdot in analogij.
Bralstvu in uredniku sem dolžan tudi pojasnilo. Da bi se vživel v mentalni sklop tistega, čigar imena nisem dostojen izgovoriti, sem se spet moral zateči k izrednim ukrepom. Glede na to, da se mi ni dalo do občinske policijske postaje po narkotike, sem uporabil propan.
Nekajurno vdihovanje propana se je že izkazalo za učinkovito, ko sem poskušal razumeti, zakaj je naš gospodar iz Kamnika luka dončić slovenske politike. Tudi tokrat mi je uspelo. Na meji zastrupitve s propanom sem vzpostavil metafizični kontakt s Francijem Zavrlom in dobil navdih za nasvete, kako optimalno opisati tri situacije: težave v koaliciji, odnose z opozicijo in na koncu še odnos z gospodarstvom.
Na podlagi napisanega menim, da bi moral Šarec opisati odnos z Levico takole: če kolješ prašiča, potem poskrbi, da so vrata svinjaka zaprta, sicer bodo prašiča slišali ali pa bo pobegnil. Verjamem, da je ta analogija odlična. Svami s Šmarce bi s tem opisal situacijo, za katero že precej časa neposrečeno izbira besede. Mesec, posledično torej Levica, naj bi bil zanj mlad in neizkušen. Zato prašič, ki je dobro rejen, toda ravno prav star za zakol, pri čemer je zakol seveda razpad koalicije med koalicijo in Levico.
To je tudi boljše kot tisto, kar je predlagal časnik Delo, ko je razpadanje odnosa opisal z zabijanjem žebljev v krsto. Pa tudi rezultat je enak: prašiča zakolješ, razrežeš in požreš, vse preostalo pa je za krsto. Svami s Šmarce je tudi večkrat poudaril, da ni prav, da se nesoglasja slišijo v javnosti in da se komunicira po tiskovnih konferencah. Ravno zato predlagam, da se v analogijo ne vključi samo prispodoba prašiča, ki bi ga glavna koalicijska stranka ubila in razrezala na koščke, ampak da se to klanje zgodi za zaprtimi vrati.
Šarec bi moral opisati odnos z Levico takole: če kolješ prašiča, potem poskrbi, da so vrata svinjaka zaprta, sicer bodo prašiča slišali ali pa bo pobegnil.
Javnost ne bo nič vedela in nikogar ne bo motilo kruljenje in cviljenje. Brez zveze je klati prašiča na tiskovni konferenci, kajne? Glede na to, da se bo slej ko prej obregnil ob SMC, bi bilo najbolje, da svojo strategijo pojasni takole: ko mačku odščipneš jajca, zacvili, ampak jebal ne bo več. Splošna javnost bi v analogiji uživala, saj bi razumela, da vsevišnji sporoča, kako stranka brez posebne javne podpore njemu res ne more narekovati vladne agende.
Kako naj vsevišnji javnosti pojasni pokvarjeno in cinično naravo slovenske opozicije? Recimo, da bi kot velik poznavalec živine javnosti prenesel sporočilo: če imate živino, ki občuje vsepovprek, potem bodo njeni skoti degenerirani in jih ne boste mogli uporabiti ne za hrano niti za v župo, kaj šele za krznene gate.
S tem bi zagotovo zelo pronicljivo in po ljudsko razložil, da so v opoziciji degenerirani skoti, s katerimi, tudi če bi hotel, ne more sodelovati, saj so degenerirani. Če bi hotel nadaljevati kot veliki državnik, bi še dodal, da je najbolj smiselno mladiče zavezati v vrečo in jih vreči v reko. Saj veste, svet bi bil lepši brez opozicije, vlada pa boljša, saj je ne bi neprestano motili pri njenem zavzetem delu.
Potem je še odnos do gospodarstva. Na to temo je bilo izrečeno veliko, a brez pravega poudarka. Naj navedem nekaj predlogov. Recimo, da pride do privatizacije Telekoma in da je potrebno javno mnenje usmeriti v smer nemškega kupca. Svami s Šmarce, ki je človek iz ljudstva in mu vaška dela niso odveč, bi zadevo lahko komentiral s prispodobo o čiščenju sekreta na štrbunk.
V mislih otopelih od propana imam tole: če želiš najbolj kakovostno očistiti sekret na štrbunk, potem je najbolje uporabiti staro čelado Hitlerjevega vermahta. Mislim, da je ta stavek popoln, tudi zato, ker vključuje svamiju fascinantnega nacističnega diktatorja. Poleg tega pove tisto, kar vsi vemo: Nemčija je sinonim za kakovost, vsi, ki so imeli sekret na štrbunk, vedo, kakšna je vloga te čelade v čiščenju štrbunka. Torej, samo švaba bo dober lastnik, če že Slovenec ne sme biti.
Vidite, tako se učinkovito razširi javno mnenje. Tu pa je še ideja o tem, kako optimalno komunicirati politiko povečanja davka iz dobička. Da bi pridobil javno mnenje na svojo stran, bi lahko svami rekel: če sosedu živina crkne, mu pač daste kravo, da bo vsaj mleka za nesrečno družino. To pa bi bil zagotovo vrhunec analogij, saj je v njem vse, socialna pravičnost, prerazdelitev premoženja, enakost, solidarnost in davčna politika.
Ali si upate staviti, da do konca vlade ne bomo slišali podobnih analogij in anekdot iz življenja na seniku?
