Nič nam ne more bolj jasno predstaviti tega pravila kot sedanja politika Evrope in ostalega Zahoda do Bližnjega vzhoda, do osmanskih pretenzij nastajajočega sultanata ob Bosporju, do Kurdov in množičnih migracij.
Odločitev ameriškega predsednika, da bo umaknil ameriške vojake s severa Sirije bo imela daljnosežne posledice za Evropo. Zahod je zopet izdal Kurde, odvrgel jih je, ker z odločitvijo svojega najmočnejšega predstavnika misli, da jih ne potrebuje več. Moralnost, nekako viteštvo in zvestoba v skupnem spopadu je sicer nekaj, kar bi moralo biti v vsaki vojni sveto. Ta viteška morala ima seveda tudi svoje praktične razloge: kdo pa bo hotel še sodelovati z zaveznikom, ki ga na koncu praviloma izda? Viteštvo je iz zahodne družbe očitno izginilo.
In vendar bi se zvestoba zavezniku, ki ti je bil dober, ko si ga potreboval, še kako izplačala. Avtonomen ali celo neodvisen Kurdistan bi bil zvest zaveznik Zahoda in še posebej Evrope. Kurdistan bi postal presečišče arabskih in turških interesov, zaposloval bi bosporskega sultana in mu preprečeval uresničevati njegove otomanske sanje. Tako pa se je zgodilo ravno nasprotno: umik ameriške vojske je zelena luč za obnavljanje nekdanje turške moči in slave Tako je umik Američanov razumel sultan in ukrepal. Zgodovina mu bo dala prav.
Evropa, ki jo je doslej vodil kronični alkoholik, sedaj pa je na oblasti ženska, ki nikakor ne bo postala druga Katerina Velika in katere glavna skrb je bila spolna izenačenost komisarjev, ne igra nobene vojaške vloge več. Evropo vodijo ženske in kastrirani moški, oboji pa hočejo biti predvsem humanisti, ki v vojne in osvajanja ne verjamejo več, čeprav se vojne in osvajanja dogajajo pred našimi očmi. Ne mislijo na geopolitične posledice tega, kar počne sultan, njih skrbi predvsem za civilne žrtve.
Evropa protestira in prosi Erdogana, naj neha z agresijo nad Kurdi, ta pa se jim lahko samo smeji. No, mnoge evropske vlade so sklenile tudi, da bodo -začasno – nehale Turkom prodajati orožje. S tem so priznali, da so doslej to počeli, čeprav sultan ni ravno vzor demokratičnega in miroljubnega voditelja, ki potrebuje orožje kvečjemu za obrambo. Ko gre za denar pozabiš na humanizem.
Evropske dušebrižnike seveda skrbijo milijoni beguncev, ki jih utegne sultan poslati proti Evropi in s tem že sedaj priznavajo, da tega toka ljudi ne mislijo zaustaviti. Sicer pa je tako tudi pri migrantih, ki prihajajo iz subsaharske Afrike in ki seveda niso nikakršni begunci. Ustaviti migracije je tabu tema. Religiozna iracionalnost multikulturalistov je močnejša od dejstev. Evropa se ji ne bo odrekla, končala bo kot zvesta vernica svojih utopističnih idej. Tako je pred kratim nemški notranji minister Seehofer, nekoč kritik Merklove, izjavil, da bo Nemčija sprejela 25 % migrantov, druge pa naj bi porazdelili med druge evropske države. Nič kaj dobra novica, tudi za Slovenijo. (Prišel bo čas, ko bo vsem, ki so glasovali za vstop v EU, za to svoje dejanje prekleto žal)
Vrnimo se k sultanu, katerega predniki so uničili sijajno bizantinsko cesarstvo. O njem si lahko mislimo karkoli, nikakor pa mu ne moremo prisoditi, da bi bil neumen. Nasprotno, prav po orientalsko je zvit in premeten. Ker je tudi Carigrad na Balkanu in ker tudi tam velja maxima ko će koga nadmudriti ni čudno, da se igra z Evropo kot mačka z mišjo. Od Evrope dobiva denar za begunce, ki pa jih kljub temu dozirano pošilja proti zahodu. Z evropskim denarjem kupuje tudi evropsko orožje in sedaj z njim povzroča nove valove beguncev.
Evropejci bodo takrat lahko veseli, če jih večinsko afroazijsko prebivalstvo ne bo preganjalo in pobijalo, kot se z belci sedaj dogaja v Južnoafriški republiki.
Te potem izkoristi, da iz Evrope dobiva še več evrov ali dolarjev. Turškemu predsedniku bi bilo treba čestitati – odkril je način, kako iz nič prideš do milijard evrov. In to kar naprej. Ob tem grozi Evropi, da naj si ne drzne kritizirati njegova dejanja, saj jim bo sicer poslal vse begunce. Kje je Evropa križarskih vojn, Evropa Riharda Levjesrčnega ali Friderika Barbarosse!?
Evropska karizmatična osebnosti številka ena je sedaj Greta Thunberg. Evropejci po velemestih ne demonstrirajo zato, ker jim Afroazijati posiljujejo žene in sestre, ker jih izrivajo iz njihovih mest in od časa do časa koga zabodejo, ampak za »podnebno pravičnost«. Že ta izraz je seveda višek iracionalnosti. Kako je lahko podnebje pravično ali nepravično?
Nemčija, ki je pri teh prizadevanjih najbolj pravičniška, dodaja v atmosfero samo 2% količin CO2, ki jih sicer oddaja ves planet. Nemci lahko torej prepovejo vse motorje, se nehajo voziti z letali, začnejo pešačiti v službe ali se vrnejo nazaj v srednji vek in namesto avtomobilov vpeljejo kar »konjske moči«: spremenilo se ne bo nič.
Zaradi naše humanitarne politike nas bodo Afroazijati čez kakšno stoletje izrinili v rezervate za »bele aboridžine«, njihov prostor pa bodo v Afriki in Aziji zavzeli drugi njihovi enako uspešno razmnožujoči se rojaki. Atmosfera našega planeta – v kolikor je sploh res, da smo za to krivi ljudje, se bo še naprej segrevala in Afričani se bodo na Švedskem resnično počutili »kot doma«. Tega jim tudi Greta Thunberg ne bo mogla preprečiti.
Evropejci bodo takrat lahko veseli, če jih večinsko afroazijsko prebivalstvo ne bo preganjalo in pobijalo, kot se z belci sedaj dogaja v Južnoafriški republiki.
Ob tem nič kaj prijaznem scenariju nam je v tolažbo lahko samo spoznanje, da prihodnost planeta ne bo več naša skrb. Naši potomci se bodo ukvarjali s preteklostjo. Razmišljali bodo o tem, kaj so njihovi predniki napravili narobe, kdaj so zapravili svojo prihodnost. Kdaj in zakaj so zapravili svoj vodilni položaj v svetu? Resnični razlogi so seveda preveč iracionalni, da bi se jih kdajkoli dalo razumeti.
KOLUMNE IZRAŽAJO STALIŠČA AVTORJEV IN NE NUJNO UREDNIŠTVA REPORTERJA.
