Po nekaj tednih afere N. H. se zdi, da se je vprašanje odgovornosti rahlo zamaknilo v dimenzijo neugotovljivega. Pa ne bi smelo biti tako, saj so posledice eksplozije te zgodbe potencialno lahko zelo resne. Nanizali vam bomo tri razloge, iz katerih bo razvidno, da je odgovornost za slabo delo Sove povsem na njenemu direktorju in da je čas, da se njegovo delo konča. V mesecu dni je Sova namreč trikrat potopila predsednika vlade in se izkazala za največjo nevarnost za nacionalno varnost te države. Pojdimo po vrsti.
Kot že večkrat omenjeno, ampak očitno ne ravno relevantno za slovensko politiko, je Sova v svoji silni nekompetentnosti dovolila, da je Petrol, v okviru vladnega obiska v Moskvi in pod okriljem predsednika vlade, podpisal pogodbo s podjetjem Renova, ki je z njenim lastnikom Vekselbergom na seznamu za embargo ameriškega Ofaca (urada za nadzorovanje premoženja).
V prevodu, Šarec je zaradi nesposobnosti Sove izpadel bedak mednarodnih razsežnosti. To je seveda v najboljšem primeru, v najbolj realnem primeru pa je deloval kot eksponent Kremlja. Bolj zanimivo bi bilo izvedeti, kakšna je direktorjeva zgodba o tem. Kajti trenutno je na pladnju prav vse od popolne nekompetentnosti do suma, da je bila napaka namerno narejena, ker je direktor Sove fizično v Ljubljani, z dušo pa v Kremlju. Če bo čudodelna zasedba v Knovsu za trenutek odložila delo in preverila, zakaj prebijamo embargo, bo mogoče nekega dne nastalo tudi vprašanje, kdo je za vse skupaj odgovoren.
Potem je tu primer N. H., s predsednikom vlade povezane osebe, ki naj bi ravno na podlagi te relacije prišla do zaposlitve v obveščevalni službi. Prvo, kar je vztrajno spregledano, je dejstvo, da je informacija o tej zaposlitvi prišla iz Sove. Prav, recimo, da nekompetentnost direktorju Sove oprostimo, toda zakaj po letu dni Sova še kar pušča informacije?
Ali bolje: kaj je direktor počel leto dni, če je po vseh spremembah, ki naj bi jih uvedel, stanje ravno tako porazno, kot je bilo pred njegovim prihodom? Če je s Petrolom zajebal predsednika vlade, je s tem, da ni zaprl Sove za puščanje informacij, celoten varnostni sistem izpostavil tveganju, ki ga nikakor ne bi smelo biti. Kajti ko vam obveščevalna služba začne spuščati informacije, je koncepta nacionalne varnosti konec, avtoriteta direktorja take obveščevalne službe pa je mrtva.
Primer N. H. pa se še kar nadaljuje in razkriva, zakaj direktor Sove enostavno ni več primeren za svoje mesto. Od trenutka dalje, ko je primer postal javen, posebno pa od trenutka, ko je predsednik vlade pojasnil, da se z osebo res poznata, se je odprlo tveganje na najvišji mogoči ravni. Od tega trenutka je mogoče vse, predvsem pa nevihta hrvaške in srbske obveščevalne službe. Priložnost je odlična, saj na primeru N. H. lahko nastane odličen kompromat za eksploatacijo in izdelavo kompromata predsednika vlade.
Se morda kdo upa staviti, da Soa in Bia nista že več kot teden dni pri tej nalogi? Materiala, po katerem se lahko orientirajo, je ogromno, saj vsak dan znova zvemo več in več informacij: o poslovanju uslužbenke Sove, o njenih bivših zaposlitvah, o njenih relacijah z nekaterimi nekdanjimi delodajalci, celo o njeni družini. Vsa ta množina podatkov je tolikšna, da Sova vseh tveganj na vseh informacijskih točkah fizično ne more več zapreti.
Kajti ko vam obveščevalna služba začne spuščati informacije, je koncepta nacionalne varnosti konec, avtoriteta direktorja take obveščevalne službe pa je mrtva.
In to je popolna in ekstremna katastrofa za Sovo. Pustimo za trenutek ob strani vprašanje, na kakšen način je do zaposlitve prišlo, ampak če je do nje že prišlo, je popolnoma jasno, da bi morale biti vse informacije v zvezi z omenjeno uslužbenko, ravno zaradi njene povezave s predsednikom vlade, strogo konspirativne. Razkritje informacij o njej razkriva informacije o predsedniku vlade.
To pa je še ena točka, na kateri je direktor Sove znova padel. Občutljive povezava ni znal narediti konspirativne. Za nepoučene: N. H. je v postopku zaposlitve morala razkriti vse svoje povezave tudi s politično eksponiranimi osebami. Če Sova te informacije ni mogla zaščititi, kaj potem sploh počne? Kako nesposoben moraš biti, da ne moreš zavarovati niti svoje notranje strukture, kaj šele tistega dela, ki je neposredno vezan na predsednika vklade?
Ni pomembno, na katerem političnem polu ste in kaj natanko menite o relaciji med predsednikom vlade in N. H., strinjati pa se morete, da je direktor Sove prišel do svojega konca. Nihče, najmanj pa vlada, ne potrebuje prvega človeka Sove, ki: prvič, zaradi nekompetentnosti celotno državo izpostavlja tveganju samo zato, da lahko ruski oligarh prebije sankcije, drugič, ne more in ne more zaustaviti curljanja informacij iz Sove in tretjič, ogrozi predsednika vlade, ker ne more vzpostaviti konspirativnosti.
Direktor Sove je predsednika vlade v kratkem času, zaradi neobvladovanja najbolj osnovnih tveganj, namočil trikrat zapored. Če to ni dovolj za odhod, je Šarec zrel za oblazinjeno pisarno v varnem zavetju tablet.
