Če premierja ne bodo pokopale avtoceste, kmetje, vaške straže ali zdravniki, potem si je resnično zaslužil poroko. Kajti življenje ni potica, še manj pa filmska komedija, v kateri gledamo štiri poroke in pogreb.

»Ne stori bližnjemu, česar ne želiš, da bližnji stori tebi,« je misel iz Svetega pisma, ki jo vsi poznamo in imamo pogosto tudi na koncu jezika. Če bi jo v praksi upoštevali, ne bi potrebovali nobenih dodatnih zakonov, kodeksov ali pravilnikov, ker bi zmeraj počeli zgolj tisto, kar je prav. Žal je v življenju tako, da je tisto, kar je videti na prvi pogled sila enostavno, najtežje izvedljivo.

Politika izrablja drugo vojno in razkol za sodobne mahinacije in izključevanja. Premagali smo prvo vojno …, bomo tudi drugo? In sami sebe?

Politična propaganda se ne skriva le v besedah, ampak tudi v molku! Nekoč so mediji molčali o bananah, danes molčijo o dogodkih oziroma o ljudeh, ki so se znašli na nekakšni »črni listi«.

Nekoč, ko smo se privajali na svobodo in demokracijo, okoli nas pa se je počasi poslavljal socialistični raj, smo gledali humoristično serijo Politik novega kova. Takrat so nas prepričevali, da gre pač za britanski smisel za humor in da je vse skupaj parodija na politiko, v kateri je dovoljeno vse in kjer cilj opravičuje sredstva. Osrednji protagonist Alan B'Stard je bil res sluzasti in hinavski pra-sec, ki je do skrajnosti zlorabljal poslansko funkcijo za osebno bogatenje, politično kariero v svoji stranki in se nenehno znašal nad naivnim, nerodnim in predvsem moralno neoporečnim poslan-skim kolegom.

Ko je Tevžev Franc 27. 2. 1945 ravno obhajal Abrahama, so se v Šaleško in Savinsko dolino začele zgrinjati enote ukrajinskih vojakov, ki so bile del nemškega vojaškega stroja. Dobrih 14. dni prej sta z ženo Jožefo povila četrtega sina, ki sta mu podarila ime Valentin. Slabih 14. dni kasneje pa je Franca že čakala kalvarija.

V politiki ni prijateljev. Dosedanji prijatelj Z. Jankovića – M. Kučan – je ravnal prav, ko je presodil, da je ljubljanski župan s podporo Aleksandru Vučiću, srbskemu predsedniku, naredil napako. Še tisoči tako mislijo.

Bile so dovoljene sanje, prišel pa je nov dan. Še pred 84. rojstnim dnevom, ki ga je ta torek slavil Milan Kučan, je nekdanji predsednik republike in partije že v kali zatrl sanje o veliki koaliciji po naslednjih parlamentarnih volitvah.

Donald Trump naj bi volitve dobil oz. boljši volilni izid s pomočjo družbenih omrežjih, za kar ga je spodbudil in mu to organiziral najmlajši sin Baron. Da bi si priljubljenost z njimi povečal tudi Robert Golob v Sloveniji? Nisem prepričana.

Predstavljajte si lisico, ki se spretno zrine v kokošnjak, kjer veselo razglasi, da bo nova varnostnica tam živeče perjadi. »Vaša zaščita je moja prioriteta!« priliznjeno razlaga, medtem ko si že oblizuje brke. Kokoši, kot prej kure, se zmedeno spogledujejo. A zgovorna lisica s prijazno zavihanimi brčicami jih na koncu pregovori. Medtem ko si brusi parklje, jim celo obljubi reforme: »Nič več nočnih napadov, nič več porednih otrok, ki bi vam pulili perje, odslej bo v kokošnjaku mir!«

Slovenci bi se morali prebuditi in se začeti tudi do politikov in strank obnašati precej drugače. Politiki odločajo, ali bodo vrgli denar skoz okno stavbe na Litijski cesti ali pa bodo milijone namenili otrokom s posebnimi potrebami.

Robert Golob je prišel na oblast v imenu boja proti Janši, proti janšistom, janšizmu, tega se je lotil pred volitvami in po njih v bistvu bolj agresivno, kot so se komunisti lotevali svojih nasprotnikov.

Don Kihot, obubožani in bistroumni plemič iz Manče, ni več ločil, kaj je fantazija, kaj stvarnost. Idealist, ki je prebral preveč viteških romanov in so mu zmešali pamet, se je odpravil v svet skupaj z oprodo Sančo Panso, se za obuditev viteštva bojeval z mlini na veter in na koncu spoznal, da je zgrešil.

V življenju sem spoznal več ljudi, za katere mi je bilo jasno, da so kriminalci. Mafijci. Nekateri so bili v oblekah s kravatami, njihov delodajalec je bila Republika Slovenija. Drugi, bolj »prvinski« mafijci, pa so si zelo različni. Spodaj so uličarji, primitivci, ki se počasi vzpenjajo. V drugo skupino bi lahko uvrstili šefe, ki so se povzpeli že zelo visoko ali celo na vrh piramide. Višje so, bolj kultivi-rano se obnašajo.

Še pred drugo svetovno vojno so imeli spolne odnose tudi po trikrat na dan, danes pa je povprečje podobno, kot na Japonskem, kjer je med štiridesetletniki približno četrtina devičnikov.

Če bodo določili, da sta družina bulmastif in odvetnik, bo to družina. S tem je že Tito poskušal eksperimentirati, dokler mu niso v Ljubljani noge odrezali, potem je dal mir. Proti vetru ne moremo lulati. In pride Gibanje Svoboda: osvobodili vas bomo moralnih zakonov. In zdaj vprašanje za vse vas: ali ste se že naužili Svobode?