Anarhija namesto demokracije?
Če demokracijo zamenja anarhija, začne družba prej ali slej iskati nekoga, ki bo to merilo postavil namesto nas.
Če demokracijo zamenja anarhija, začne družba prej ali slej iskati nekoga, ki bo to merilo postavil namesto nas.
Dol mi visi, kdo je naš, kdo njihov, kdo levi in kdo desni, veliko raje bi videla, da bi bili – ljudje.
Če želimo končati in preprečiti vojno v prihodnosti, se moramo pogovarjati z ljudmi, kakršni so, ne pa, s kakršnimi bi si želeli, da bi bili.
Ljerka Bizilj predsedniku vlade Robertu Golobu pošilja poročilo z nekega potovanja
Hudič, če govorimo v prispodobi ali pa tudi ne, ima danes dostop do slehernega kotička javnega prostora tako na družbenih omrežjih kot tudi v medijih.
Konec starega leta so Američani umaknili oznako zaupno iz zapisnika pogovora Georgea W. Busha in Vladimirja Putina 16. junija 2001 na Brdu pri Kranju.
Tina Gaber se je odzvala na zapis Kseniji Benedetti: spoštuje njeno odločitev in poudarja medsebojno podporo žensk.
To je zgodba o kmetiji, kjer je kmet zaradi svojega ravnanja z živalmi doživel upor. Ker živali že en dan niso dobile hrane, so izvedle revolucijo.
Erika Žnidaršič lahko še do konca življenja vodi TV oddaje, pa ne bo skritizirala toliko oblastnikov, kot sem jih jaz.
Po nekaterih ocenah bi Slovenijo to stalo 800 milijonov evrov!
Spet ni nič več tako, kot je bilo. Ustaljeni vzorci razpadajo, kritike levih letijo celo na levo, kritike desnih letijo pogosteje tudi na desno. Marsikaj se spreminja.
V zgodovini mednarodnih zadev (v srbohrvaščini “poslovi”) so se dogajali mirovni in gospodarski sporazumi vseh vrst.
Preuranjeno je razmišljati o tem, koga bomo volili čez pet mesecev, razen za povsem opredeljene, ki pa jih tudi ni tako malo.
Slovenci smo že od nekdaj poznani po tem, da raje bentimo, kakor ukrepamo. Ta navada je postala nekakšen nacionalni šport.
Na Instagramu sem si ogledala poročni video Tine Gaber Golob (TGG) s prijateljicami – kot en harem lepih deklet!
Če premierja ne bodo pokopale avtoceste, kmetje, vaške straže ali zdravniki, potem si je resnično zaslužil poroko. Kajti življenje ni potica, še manj pa filmska komedija, v kateri gledamo štiri poroke in pogreb.
»Ne stori bližnjemu, česar ne želiš, da bližnji stori tebi,« je misel iz Svetega pisma, ki jo vsi poznamo in imamo pogosto tudi na koncu jezika. Če bi jo v praksi upoštevali, ne bi potrebovali nobenih dodatnih zakonov, kodeksov ali pravilnikov, ker bi zmeraj počeli zgolj tisto, kar je prav. Žal je v življenju tako, da je tisto, kar je videti na prvi pogled sila enostavno, najtežje izvedljivo.
Politika izrablja drugo vojno in razkol za sodobne mahinacije in izključevanja. Premagali smo prvo vojno …, bomo tudi drugo? In sami sebe?
Politična propaganda se ne skriva le v besedah, ampak tudi v molku! Nekoč so mediji molčali o bananah, danes molčijo o dogodkih oziroma o ljudeh, ki so se znašli na nekakšni »črni listi«.
Nekoč, ko smo se privajali na svobodo in demokracijo, okoli nas pa se je počasi poslavljal socialistični raj, smo gledali humoristično serijo Politik novega kova. Takrat so nas prepričevali, da gre pač za britanski smisel za humor in da je vse skupaj parodija na politiko, v kateri je dovoljeno vse in kjer cilj opravičuje sredstva. Osrednji protagonist Alan B'Stard je bil res sluzasti in hinavski pra-sec, ki je do skrajnosti zlorabljal poslansko funkcijo za osebno bogatenje, politično kariero v svoji stranki in se nenehno znašal nad naivnim, nerodnim in predvsem moralno neoporečnim poslan-skim kolegom.