Je mogoče, da Janez Janša kritizira Petra Gregorčiča in Igorja Lukšiča, češ da sta kot propadla politika postala politična komentatorja? Na Pop TV in najbrž še kje sta govorila o referendumu, ki ga je dobila desnica oz. so ga dobili zdravniki, pravniki in Cerkev.

Gregorčič se je najbrž zameril, ker je rekel, da je bil Janša pri motiviranju volivcev tokrat bolj v ozadju? Lukšič je levičar, ki zna priznati tudi Janši in desnici, da imata kdaj prav. Gregorčič pa se zdi, da je bil še nedavno celo »bolj Janšev kot Janša«.

Glede na to, da se Janši pripisuje zmožnost poglobljenega premisleka in analize, kar mu je priznaval pred desetletji celo Niko Kavčič, ki je Janši in Igorju Bavčarju omogočil izdajo Dnevnika Staneta Kavčiča, zaradi naprednejših idej odstavljenega predsednika slovenske vlade okoli leta 1970, pa pri odzivih – tudi na najmanjšo kritiko oz. nestrinjanje z njim – iz njega udarita nekakšna maščevalnost in nergaštvo, s čimer odvrne od sebe še tiste, ki sicer niso njegovi, skušajo pa biti do njega korektni.

Vsako nestrinjanje z njim je napad nanj. In tako reagira človek, ki se je pred več kot tremi desetletji boril za demokracijo, za pravico tudi do »drugačne resnice«, da lahko vsak svoje mnenje – brez posledic – javno pove? O, Janez Janša! Verjamem, da desetletna bitka ni lahka, jaz bi obupala že po nekaj letih, a kanček tankočutnosti oz. takta bi vendarle moralo ostati.

Bor Slana/STA

A glej ga zlomka! Še bolj izven konteksta pa je Janša padel, ko je »pohvalil« voditeljico Odmevov TVS Tanjo Starič, ko je intervjuvala ekonomista Mojmirja Mraka, ki je kritiziral Golobov prerazkošni proračun. Staričeva sodi med tiste, ki jih sicer Janša prej kritizira kot hvali. So pa takšne pohvale lahko precej dvoumne.

Spomnim se, kako je bilo pri meni – Kučanova pohvala bi mi ali pa mi je prinesla več problemov in nasprotnikov kot njegova kritika. Da pa bi me ali me je pohvalil Janša? To pa je tako in tako vredno odstavitve s solidnega delovnega mesta oz. pozicije. Skratka, nikoli ni prav, ali politiki novinarje kritizirajo ali hvalijo, najbolje je, da jih pustijo delati.

Da pa se vse spreminja, potrjuje tudi Miha Kordiš. Za revijo Mladina, ki ne skriva, da podpira Levico, je izjavil (tudi v Reporterju), da se je spustila na nivo desne Nove24 in da »z lovskimi diskriminacijami« napada vse, kar samo diši na levo.

Ne Novi24 ne Mladini ne daje več izjav. Čisto resno ga vseeno ni mogoče jemati. Povedal je tudi, da »ljudje večinsko nasprotujejo tej pokojninski reformi, a podpisa zaradi mahinacij oblasti niso oddali (za referendum proti reformi)«.

Tako sem se spomnila na srbskega predsednika Slobodana Miloševiča izpred več kot treh desetletij in na njegove »mitingaše«, ki so hoteli priti decembra 1989 v Ljubljano – nam, ljudstvu, povedat resnico o tem, kako nas slovenska oblast zavaja, ko nam dovoli kritizirati jugoslovansko vojsko in vse anomalije sistema.

Tudi poslanci bodo morali stopiti s svojega »piedestala vsemogočnosti«! Vrteti se le v krogu levo-desnih iger in delati le za svoje interese? Za en mandat in – nikoli več!

Kako pa, da potem oblast ni dobila referenduma o predčasnem končanju življenja? Pri tem očitno ni uporabila vseh svojih mahinacij. Najboljše pa je, da je za Kordiša Golob Janša s kodri, vlada pa »alter-janšizem«. Še samo kolesariti mora začeti Kordiš! A je očitno premrzlo …

Tudi za poslance se kaj spreminja. Od njih se vse pogosteje zahteva več odgovornosti – »iz baze«. Pozivi k poslanskim odstopom so pogosti, nič ne izstopajo od ustaljene prakse, kdo je v preteklosti tudi odstopil, npr. Ivan Simčič (DeSUS), ko so v javnost prišle nepravilnosti pri pridobivanju njegove izobrazbe, Darij Krajčič (LMŠ) pa, ko je v trgovini ukradel sendvič.

Nekoliko drugače pa je s poslanko Svobode Jožico Derganc iz Dolenjske, ki jo kar mestni svetniki pozivajo k odstopu, ker je precej ignorirala reševanje romske problematike. Dergančeva ne misli odstopiti, odgovarja, da gre za politične igre.

Toda kar 17 od 30 svetnikov jo poziva k odstopu, in to niso le svetniki SDS, NSI, pomembno je, da je med pobudniki tudi Lista Gregorja Macedonija, župana Novega mesta!

»Stari poslanski mački« vedo, kako občutljiv zna biti odnos do njihovega volilnega območja, da se morajo zavzemati tudi za lokalne rešitve, ko pa gre za tako težko tematiko, kot so romska vprašanja, še toliko bolj. In ta poziv je močan signal poslancem, da niso v parlamentu le zaradi lepšega ali pa zaradi globalnih problemov, ampak zaradi volivcev, ki jih volijo, četudi na koncu predstavljajo vse državljane.

Tudi poslanci bodo morali stopiti s svojega »piedestala vsemogočnosti«! Vrteti se le v krogu levo-desnih iger in delati le za svoje interese? Za en mandat in – nikoli več!

Dokaj dobrohotno pa sem poslušala Vladimirja Prebiliča (Prerod) in Luko Gorška (SD) na TVS in Pop TV. Povabljena sta bila, ker sta se Matjaž Han (SD) in Vladimir Prebilič (Prerod) sestala in pogovarjala o morebitnem sodelovanju na volitvah.

Prebilič sicer pravi, da gre za sodelovanje, ki pa še ni definirano, a združevanja ne bo. Sploh mladi Goršek, ki deluje iskrivo, kultivirano, je vzbudil pozornost. Njegove izjave so gotovo zunaj ustaljenih vzorcev.

Morali se bomo pogovarjati tudi čez spekter političnega pola, pravi Goršek, še posebno ko gre za strateške zadeve, o stvareh, ki so usodne, pomembne za vse, za Slovenijo, se bomo morali pogovarjati vsi. Pri tem ne more biti le levih ali le desnih. Modro, zrelo, odgovorno razmišljanje! Naj tako tudi ostane, ne le pred volitvami.

Ko se bodo podrli ustaljeni vzorci, ko se bodo še bolj premešale politične vrste – bo morda to prevetrilo tudi zastarele politične metode in pristope? Bi lahko pričakovali kakšen nov, svež politični pristop? Denimo – državotvoren?

Nosilec materialnih avtorskih pravic in avtor oba izrecno prepovedujeta kakršnokoli reproduciranje tega članka tudi za kakršenkoli namen spremljanja medijskih objav.