Pišem o izločanju akterjev tako z leve kot z desne strani slovenske politične arene. Na levi strani so tudi težave z identiteto in zmedenostjo volilnega telesa »levice«. Na desni pa gre za monopolne interese SDS in značilnosti njenega vodstva. Vse to priča o tem, da imamo na Slovenskem le omejeno demokracijo, če je o njej sploh mogoče govoriti. Za to nosita odgovornost oba pola slovenske politike.

Polemične kolumne in izjave dr. Žige Turka, profesorja za ljubljanski fakulteti za gradbeništvo in geodezijo ter dvakratnega ministra v vladi Janeza Janše, mnogokrat razburjajo javnost ter sprožajo žolčne komentarje v medijih in na družbenih omrežjih. Lani je celo dobil bodečo nežo za najbolj seksistično izjavo leta. »Nerazumna in nepoštena nagrada«, pravi dr. Turk, ko se srečava v njegovi svetli pisarni na fakulteti. Po stari novinarski navadi najin pogovor snemam. A snema ga tudi dr. Turk. To se mi še ni zgodilo v novinarski karieri. Očitno ima profesor z novinarji slabe izkušnje.

»K odstopu s čela SDS me je večkrat pozval Janša,« je v oddaji 24ur zvečer potrdil Anže Logar, poslanec SDS in predsednik Društva Platforma sodelovanja, ki je končno odstopil s položaja predsednika sveta stranke SDS.

Sprašujemo se, ali je odstop Anžeta Logarja, predsednika društva Platforma sodelovanja, s položaja predsednika sveta SDS razblinil kak dvom o njegovi iskrenosti postati avtonomen politični akter.

Prvak SDS Janeza Janša je v zadregi - ankete mu ta čas kažejo dobro, a tudi če na naslednjih volitvah zmaga, bo težko sestavil vlado. Logarjeva in Ruparjeva stranka sploh še nista ustanovljeni, kaj šele, da bi se pomerili na volitvah, na NSI ne more več računati, v levih strankah pa že zdaj nočejo sodelovati z njim, kaj bo šele čez dve leti.

Prvak SDS Janez Janša z zmernejšo politiko omejuje prostor tako NSI Mateja Tonina kot Anžetu Logarju, če bo svojo Platformo sodelovanja preoblikoval v stranko.

Odločanje z večino je seveda dobrodošlo, omogoči hitro odločanje. Pa omogoča tudi kvalitetno odločanje? Soglasje, dogovarjanje, iskanje kompromisov je lahko dolgotrajno in naporno, pogosto nikogar ne zadovolji, a vendarle je odločitev na koncu mnogo bolj pomirjajoča in sprejemljiva za vse.

Prvak SDS Janez Janša bo eden od govorcev na konferenci za konservativno politično akcijo CPAC 4. in 5. maja v Budimpešti, kamor ga je povabil njegov politični mentor in finančni mecen, madžarski premier Viktor Orban.

Potrebujemo tretjo pot, a je ne moremo imeti. Vsaka nova opcija se stopi z eno ali drugo obstoječo. Tretja pot se nam ne uresničuje niti z R. Golobom niti si je ne moremo obetati od kakšne desne različice, npr. od A. Logarja.

Po volitvah 1996 – za nami je že bila že poosamosvojitvena prva petletka – smo dobili tri dokaj močne pomladne stranke. V nasprotju s pričakovanji po Depali vasi se je najbolje odrezala SLS (pred tem kmečka zveza) Marjana Podobnika in ne takrat še socialdemokratska stranka nekdanjega osamosvojiteljskega in iz Drnovškove druge vlade vrženega obrambnega ministra Janeza Janše. Krščanski demokrati Lojzeta Peterleta so plačali davek za sodelovanje z Drnovškovo LDS. To so bile volitve, na katerih je pomladni trojček dobil 45 mandatov – nikoli več toliko.

»Zagotovo bi bila sedanja vlada manj ideološka, če bi v njej sodelovala NSI«, pravi v intervjuju za Reporter poslanec NSI Jernej Vrtovec, ki v državnem zboru vodi komisijo za nadzor javnih financ.

V tokratnem predbožičnem intervjuju smo gostili evropsko poslanko Ljudmilo Novak (NSi) iz Evropske ljudske stranke, ki je ob koncu pogovora vsem voščila za prihajajoče božične praznike, ki jih bo sama preživela v krogu družine, kjer je najraje. Želi pa si, da bi v skladu z imenom praznika Dan samostojnosti in enotnosti državljani naše lepe domovine pokazali več enotnosti pri ključnih stvareh, ki so pred nami. Tudi v politiki.

Predsedniška kandidatka Nina Krajnik računa na glasove desnih volivcev, a jih hkrati odbija z svojimi objavami na družbenih omrežjih. Po citiranju Karla Marxa se je zdaj fotografirala s »prijateljico« Ljudmilo Novak in skrajni desničarji, ki evropsko poslanko neizmerno črtijo zaradi njenih kritik Janeza Janše, so ponoreli.

Pred tridesetimi leti je Milan Kučan gladko pometel s konkurenco. Na prvih volitvah za predsednika republike v samostojni Sloveniji, 5. decembra 1992, je prepričljivo zmagal že v prvem krogu. Ob visoki 85-odstotni volilni udeležbi je prejel skoraj 64 odstotkov glasov.

Osamosvojitelj, Janšev Mefisto, visokošolski tajkun. Vse to in še več, tako ga opisujejo. 82-letni Peter Jambrek velja za strica iz ozadja slovenske desnice. Vsaj poskuša biti, a tudi njemu ne gre vse po načrtih. Eno so vizije, drugo pa je politična realnost. Pobuda o nekakšnem Zavezništvu za slovensko politično sredino je pred zadnjimi volitvami padla v vodo, a kljub temu ostaja optimist. Predvideva, da bo slej ko prej po čisto naravni poti, skoraj samo od sebe prišlo do rojstva, ustanovitve in uveljavitve nove desnosredinske stranke.

Minuli teden je bila 14. obletnica izhajanja naše revije. 19. maja 2008 je prvič izšel Reporter, osrednja ekipa novinarjev in urednikov, ki ustvarja revijo, pa je v veliki meri še danes ista. Pa vseeno poslušamo, da bralec iz leta 2008 današnje revije ne bi več prepoznal? Ker smo bili zadnji dve leti kritični do ravnanja vladajoče opcije, ki je bila slučajno desna?

Vedno me kar strese, ko slišim politika, da bodo na ključna mesta v državi nastavili same strokovne kadre in ne političnih. In glede na svojo dolgoletno kilometrino ob vsaki novi vladi ponavljam iste stvari: postavite lahko tudi politične, samo da bodo strokovni!

Razplet, kakršen se je začel po slabi polovici mandata z odstopom Šarca, se ob zdajšnjem razmerju moči – 14 poslancev manj ima SDS od zmagovitega Gibanja Svoboda (GS) – ne more zgoditi. Res imata SDS in Nova Slovenija celo 35 poslancev, nimata pa od kod za sestavo vlade pridobiti kar enajst poslancev, kot lepo pravi dr. Granda: SDS in NSI sta volilni izid izboljšali, toda tega zadovoljstva nimata s kom deliti.

Velika zmaga Roberta Goloba in velik poraz Janeza Janše. Volilni rezultat prinaša zamenjavo oblasti – desnosredinsko bo zamenjala levosredinska vlada.

"Dober mesec dni pred volitvami se kaže, da bo relativni zmagovalec volitev stranka SDS, ki pod določenimi pogoji lahko tudi sestavi novo vlado," meni Igor Lukšič, politolog in predavatelj na FDV.