Andrej Lokar, intelektualec, je trn v peti aktualni oblasti, zlasti ministrici za kulturo Asti Vrečko in Javni agenciji za knjigo, ki izvajata ignorantski teror nad politično neprimernimi založbami. Na oblasti imamo Svobodo, v resničnem življenju doživljamo avtokratsko zmedo.

Medtem ko vlada poskuša pričarati praznično vzdušje in ljudstvo v stilu francoske burleske prepričati, da so razmere v državi boljše kot kadarkoli prej, je alternativa cesarjevim novim oblačilom še vedno obsojena na večno dilemo: Še enkrat Janša ali bomo tokrat vseeno videli kak drug film?

Politična predstava Anžeta Logarja poteka naprej. Za pravo dramo pri prvem dejanju ustanovitve Demokratov je poskrbel Dejan Kaloh, zaključni nastop tik pred prihodnjimi volitvami v državni zbor pa bi lahko pripadel Evi Irgl.

Ko sem leta 2016 na POP TV komentiral ameriške volitve, na katerih sta se pomerila Hillary Cinton in Donald Trump, tako rekoč vsi resni in ugledni mediji pa so navijali za Hillary, se spominjam spontanega vzklika profesorja Dejana Verčiča, teoretika odnosov z javnostmi in strokovnjaka za komuniciranje, češ da se bo, če zmaga Trump, z družino izselil na Mars.

Anže Logar s svojimi Demokrati obljublja veliko koalicijo po naslednjih volitvah. Toda sam je bržkone ne bo sestavljal, saj njegov politični kapital vedno bolj kopni. Po trenutnih anketah bo lahko zadovoljen, če se mu bo uspelo prebiti v parlament in če bo v novih razmerjih političnih sil jeziček na tehtnici. Zato je bolj verjetno, da je njegova misija iskanje političnega partnerja z leve strani, ki bi omogočil četrto vlado Janeza Janše.

Kakšna bo politična usoda Anžeta Logarja, ki je po skoraj dveh letih, odkar je na predsedniških volitvah presenetil z izjavo, da smo »na začetku nečesa velikega«, izstopil iz SDS in napovedal ustanovitev nove stranke do konca leta?

Po policijski kazenski ovadbi premierja Roberta Goloba zaradi domnevnega izkoriščanja položaja v pogovorih z nekdanjo notranjo ministrico Tatjano Bobnar je vedno manj možnosti za njegovo politično preživetje. Pričakovati je, da bo javna podpora Gibanju Svoboda še bolj kopnela, s tem pa se bo še bolj odpiral prostor za morebitne nove politične stranke. Svoj lonček je pristavil še nekdanji politik Gregor Golobič, ki je sesul vladni projekt o gradnji drugega bloka jedrske elektrarne Krško. Katero stranko bo tokrat pomagal ustanoviti?

Šef avstrijskih svobodnjakov Kickl, bivši češki premier Babiš in madžarski avtokrat Orban so na Dunaju napovedali novo politično skupino v Evropskem parlamentu, utemeljeno na Domoljubnem manifestu. Zakaj so novico z navdušenjem pograbili ruski mediji.

Evropska unija gre naprej, večjega zasuka v desno na minulih volitvah v Evropski parlament ni bilo. Premier Robert Golob je na četrtkovem zasedanju Evropskega sveta podprl kandidaturo Ursule von der Leyen za drugi mandat na čelu Evropske komisije. »Zmagovalec« evropskih volitev v Sloveniji, predsednik SDS Janez Janša pa je pred vrhom Evropske ljudske stranke (ELS) ponovil, da imajo v njegovi stranki še vedno velike pomisleke glede vnovične kandidature nemške krščanske demokratke.

Žena, mama, ljubiteljica živali in gora ter ena najbolj znanih slovenskih odvetnic je Lucija Šikovec Ušaj. Širša javnost je pred leti nanjo postala pozorna zaradi njenega političnega udejstvovanja, a se je politiki medtem že odpovedala. S čim se danes ukvarja?

Po veliki zmagi SDS na evropskih volitvah se je zožil politični prostor za predsednika Platforme sodelovanja Anžeta Logarja, saj se mu prvak Janez Janša ne bo umaknil z vrha stranke, poleg tega je s statutarnimi spremembami pripravil načrt za njegovo odstranitev.

Janezu Janši je na minule evropske volitve uspelo pripeljati 100 tisoč podpornikov več kot pred petimi leti.

Na evropskih volitvah v Sloveniji se je vnovič prebudila politična desnica, ki je močno premagala aktualno vladno koalicijo.

To še ne pomeni zasuka Slovenije v desno, vendarle pa je ta rezultat resen opomin za vlado, je nekdanji predsednik države Milan Kučan za Reporter komentiral rezultate nedeljskih evropskih volitev.

Pišem o izločanju akterjev tako z leve kot z desne strani slovenske politične arene. Na levi strani so tudi težave z identiteto in zmedenostjo volilnega telesa »levice«. Na desni pa gre za monopolne interese SDS in značilnosti njenega vodstva. Vse to priča o tem, da imamo na Slovenskem le omejeno demokracijo, če je o njej sploh mogoče govoriti. Za to nosita odgovornost oba pola slovenske politike.

Polemične kolumne in izjave dr. Žige Turka, profesorja za ljubljanski fakulteti za gradbeništvo in geodezijo ter dvakratnega ministra v vladi Janeza Janše, mnogokrat razburjajo javnost ter sprožajo žolčne komentarje v medijih in na družbenih omrežjih. Lani je celo dobil bodečo nežo za najbolj seksistično izjavo leta. »Nerazumna in nepoštena nagrada«, pravi dr. Turk, ko se srečava v njegovi svetli pisarni na fakulteti. Po stari novinarski navadi najin pogovor snemam. A snema ga tudi dr. Turk. To se mi še ni zgodilo v novinarski karieri. Očitno ima profesor z novinarji slabe izkušnje.

»K odstopu s čela SDS me je večkrat pozval Janša,« je v oddaji 24ur zvečer potrdil Anže Logar, poslanec SDS in predsednik Društva Platforma sodelovanja, ki je končno odstopil s položaja predsednika sveta stranke SDS.

Sprašujemo se, ali je odstop Anžeta Logarja, predsednika društva Platforma sodelovanja, s položaja predsednika sveta SDS razblinil kak dvom o njegovi iskrenosti postati avtonomen politični akter.

Prvak SDS Janeza Janša je v zadregi - ankete mu ta čas kažejo dobro, a tudi če na naslednjih volitvah zmaga, bo težko sestavil vlado. Logarjeva in Ruparjeva stranka sploh še nista ustanovljeni, kaj šele, da bi se pomerili na volitvah, na NSI ne more več računati, v levih strankah pa že zdaj nočejo sodelovati z njim, kaj bo šele čez dve leti.

Prvak SDS Janez Janša z zmernejšo politiko omejuje prostor tako NSI Mateja Tonina kot Anžetu Logarju, če bo svojo Platformo sodelovanja preoblikoval v stranko.