Dejan Steinbuch
Združeni skrajneži: kdo vse poriva evropske populiste na oblast
Od lanskih volitev v Evropski parlament, ki so jim sledile nemške in francoske parlamentarne volitve, narašča podpora populističnim, skrajno desnim in nacionalističnim strankam v Evropi. Doslej so uživale simpatije in podporo Kremlja, kjer se iz Bruslja odkrito norčujejo, toda ustoličenje Donalda Trumpa v Beli hiši je Evropsko unijo izpostavilo tudi v smeri zahoda, saj nova ameriška administracija, v kateri sta glasna zlasti Elon Musk in JD Vance, ne skriva prezira do evropskih liberalcev in levičarjev, na živce pa jim gredo celo konservativci oziroma krščanski demokrati.
Profimedia
Kako se bo iz »nacionalističnega primeža« izvila Evropa, ki se je prejšnji teden znašla še pred trgovinsko vojno z Združenimi državami, in kako lahko krepitev skrajne desnice vpliva na volitve poslancev v Sloveniji prihodnje leto? Slika je že na prvi pogled precej neugodna za etablirane politične stranke tako levega kot desnega pola, kajti populisti se požvižgajo na politično korektnost, ne priznavajo nobenih avtoritet in rušijo vse, ki se jim postavijo po robu.
Sodba pariškega sodišča, ki je ikono francoskih in evropskih skrajnih desničarjev obsodila zaradi sodelovanja pri zlorabi evropskih sredstev, je klofuta ne le Marine Le Pen, ampak tudi vsem njenim pristašem, ki jih v Franciji nikakor ni malo. Če bi bile jutri predsedniške volitve, bi dolgoletna voditeljica francoske skrajne desnice gladko zmagala v prvem krogu.
Ključne besede