Sin tajkuna Rigelnika je zahvaljujoč očetu lahko velikopotezno začel svojo poslovno kariero, nadeja se lahko tudi, da bo prevzel očetov poslovni imperij, a Matej Rigelnik se počuti utesnjen. Razlog pa je vlada, ki po njegovem duši podjetništvo.
Rigelnik je z navduševanjem nad politikami argentinskega predsednika Javierja Mileija, predvsem pa z usajanjem nad vlado Roberta Goloba, postal nekakšna zvezda t. i. »podjetniške« desnice, ki je sina tranzicijskega tajkuna vzela za svojega.
Manj so nad njim navdušeni bolj trdi desničarji, ki se še predobro spomnijo, kako je obogatel njegov oče in niso pripravljeni požreti pametovanja Rigelnikovega sina, ki se nosi, kot da si je bogastvo ustvaril v potu svojega obraza. Tudi mu ne odpustijo, da je med kovidom v času zadnje Janševe vlade kritiziral zapiranje države in cepljenje.
A ker je ta čas njegova tarča predvsem vlada, ga mnogi na desnici ne samo trpijo, temveč mu celo delajo reklamo. Še zlasti, ker mlajši Rigelnik svoje kritike vlade podkrepi z »domiselnim« sloganom »Naj živi svoboda, pizda!«
Odobravanje, ki ga s temi besedami žanje na družbenih omrežjih, ga je očitno spodbudilo, da poskuša svoj slogan zdaj zaščititi. Na Urad za intelektualno lastnino je podal vlogo za registracijo znamke »Naj živi svoboda, pizda!« V kratkem lahko torej pričakujemo majčke, skodelice in kemične svinčnike, opremljene s temi besedami?
Rigelnikova vloga za zaščito znamke »Naj živi svoboda, pizda!«
Matej Rigelnik je danes direktor nepremičninske družbe Equinox, ki ima v lasti nekaj bolj znanih ljubljanskih hotelov (Grand hotel Union, Exe Lev), večino nekdanje Delove stolpnice in še nekaj poslovnih nepremičnin v Ljubljani. Seveda si tako premoženje ni nabral sam, marveč se lahko zanj zahvali očetu, nekdanjemu komunističnemu direktorju, ki je v tranziciji obogatel in postal eden najbogatejših Slovencev.
V 80. letih je bil Herman Rigelnik dolgo šef Gorenja, nato je leta 1991 za kratek čas postal direktor predstavništva Nove Ljubljanske banke v Münchnu. Nekaj časa je bil tudi predsednik DZ (1992-1994), nakar se je vrnil v gospodarstvo kot generalni direktor družbe ACH. To je z leti močno povečal s pripojitvijo Factor banke, hotela Union, proizvajalke počitniških prikolic Adria Mobil ter drugih podjetij.
Finančna kriza je skrčila njegov poslovni imperij, a še vedno je ostal zelo bogat. Je pa tudi že toliko v letih, da je tiste dele imperija, ki zahtevajo največ časa in energije (hotele), prepustil sinu Mateju. Ta je poslovno pot začel v NLB, se nato preselil v Triglav sklade, nazadnje pa je prevzel upravljanje hotelov in nepremičnin v portfelju očetovega Equinoxa.
No, leta 2022 je Matej Rigelnik ugotovil, da je hotelirstvo zahtevna in tudi draga dejavnost, zato je ljubljanske hotele oddal v 20-letno upravljanje španski družbi Hotusa. Sam se je tako lahko posvetil prenovi svojih delov Delove stolpnice, v kateri je poleg poslovnih prostorov uredil tudi najemniška stanovanja. Z oddajanjem stanovanj ima že kar nekaj izkušenj – pred leti je denimo razburjal sosede v stavbi Situla, kjer je prek airbnb oddajal več stanovanj, ki jih je imel v lasti.
Kako samosvoj je »podjetnik in svetovni popotnik«, kaže dejstvo, da ima stalno prebivališče prijavljeno v Mežici, na nekdanjem očetovem naslovu. Na vprašanja, ali ga je sram zaradi načina, na kakršnega si je njegov oče prigrabil premoženje, Matej Rigelnik trdi, da ga ni prav nič sram. Mu pa zato krati spanec vlada, ker mu menda omejuje podjetniško svobodo.
