Volivci pri nas nikoli niso bili bolj zlorabljeni, kot bodo z referendumom o JEK 2, tako se glasi naslov intervjuja, ki ga je za Mladino dal nekdanji politik Gregor Golobič, ki se je iz politike poslovil po zrušenju vlade Boruta Pahorja. V intervjuju je kritiziral »megalomanski projekt« gradnje drugega bloka jedrske elektrarne Krško in povlekel vzporednico z gradnjo Teša 6, ki se je izkazala za zgrešeno investicijo. Z opombo, da gre pri jedrski elektrarni za najmanj desetkrat večji finančni zalogaj: »JEK 2 = TEŠ 60, bolj realno pa TEŠ 90.«

Jure Klobčar

Ponovitev fiaska s Tešem naj bi v primeru JEK 2 vodila v bankrot države, saj bi se lahko zgodilo, da država ne bi več bila sposobna servisirati socialnih, razvojnih, varnostnih potreb svojih državljanov. »Zato je ta lažni referendum nedopustna manipulacija z državljani in neodgovorno igranje s prihodnostjo vrste generacij,« je prepričan Golobič.

Vrnitev oranžnega guruja

Nekdanjega politika, dolgoletnega generalnega sekretarja LDS, nato pa prvaka stranke Zares in visokošolskega ministra v Pahorjevi vladi, je POP TV predstavila kot človeka, ki je bil v primeru Teša 6 na pravi strani zgodovine, čeprav ni bil edini. Tudi premier Robert Golob je takrat kot prvi človek Gena I nasprotoval Tešu 6, vseskozi pa zagovarja JEK 2.

Mediji, ki Golobiča kujejo v zvezde, so očitno tudi pozabili, zakaj se je moral posloviti iz politike. Po aferi Ultra, ko je medijem zamolčal svoj lastniški delež v podjetju Ultra, ni bilo več možnosti za njegov obstanek v političnem ospredju. Zato je leta 2011 zrušil Pahorjevo vlado in sprožil predčasne volitve, na katerih je relativno zmagal Zoran Janković, ki pa pozneje ni mogel sestaviti koalicije in se je na oblast za kratek čas vrnil Janez Janša. Pri Jankovićevem vstopu v politiko leta 2006 je pomembno vlogo odigral Golobič, njegovi ljudje pa so nato sodelovali tudi v stranki Pozitivna Slovenija, ki jo je ustanovil Janković.

Ena od možnih tržnih niš za novo levosredinsko stranko je prav gotovo tudi nasprotovanje JEK 2, ki se bo lahko izmerilo na referendumu 24. novembra.

V njej je sodeloval tudi aktualni premier Robert Golob, ki pa z Golobičem ni bil v dobrih odnosih. »Z gospodom Golobičem se že dlje časa drug drugega izogibava in sva oba zelo zadovoljna, da je tako,« je v intervjuju za Reporter februarja 2022, torej pred volitvami, izjavil Golob. A Golobič mu ni ostal dolžan, saj je po volitvah v intervjuju za TV Slovenija Golobovo vlado označil kot eno največjih razočaranj, zlasti se je obregnil ob povečano število državnih sekretarjev. »Nikoli Golobič ne more svetovati Golobu. On je majhen ptič. Tako da tega ni,« je še dejal v intervjuju junija 2022.

Med politikoma je bilo opaziti precej trenj, na začetku letošnjega leta naj bi se vendarle srečala, vendar »veliki ptič« ni upošteval nasvetov »majhnega«, zato naj bi se njune poti vnovič razšle. Tako naj bi Golobič začel pripravljati teren za novo stranko, v kateri bi povezal razočarance nad Golobovo vlado.

Primož Lavre

Podobno kot pri prejšnjih novih obrazih je tudi za Goloba uplahnilo navdušenje volivcev. Po javnomnenjskih anketah SDS že dolgo vodi pred Golobovo Svobodo, ki jo je premagala tudi na evropskih volitvah, vlade pa ne podpira več kot polovica anketiranih. Toda tudi Golobiču na evropskih volitvah ni uspel met z liberalno-zeleno listo, na kateri so nastopili trije Golobovi odpadniki: poleg nosilca Klemna Grošlja tudi Mojca Šetinc Pašek in Aleksander Merlo.

Protijedrsko ozračje

Na tako imenovani politični sredini je spet zazeval prazen prostor, ki ga bo skušala zasesti prihajajoča stranka Anžeta Logarja. Zato bo tudi levi politični pol postregel z novimi ponudbami. Poiskati mora samo tržno nišo, s katero bo lovil volivce. Ena od možnih tržnih niš je prav gotovo tudi nasprotovanje JEK 2, ki se bo lahko izmerilo na referendumu 24. novembra. Kot je znano, projekt gradnje drugega bloka elektrarne Krško podpirajo vse parlamentarne stranke, razen Levice, ki je zadnji trenutek svojo prejšnjo podporo odtegnila.

Široka koalicija, od vladnih Svobode in SD do opozicijskih SDS in NSI, je glasovala za referendumsko vprašanje, poleg Levice sta ji nasprotovala še nekdanja poslanka Svobode Mojca Šetinc Pašek in poslanec Svobode Miroslav Gregorič. Medtem ko so na desnici ta projekt soglasno podprli, saj ga podpirajo tudi gospodarstveniki, so neenotni predvsem na levi strani političnega prostora. Zlasti Levica in Vesna sta se zelo angažirali proti referendumu, v stranki Vesna so celo vložili ustavni spor zaradi zavajajočega in sugestibilnega referendumskega vprašanja. Ustavno sodišče so tudi pozvali, naj do končne odločitve začasno zadrži odlok o razpisu posvetovalnega referenduma.

Bobo

Do JEK 2 je skeptičen tudi evropski poslanec Vesne Vladimir Prebilič, ki sicer nima zadržkov glede jedrske energije, ampak nasprotuje megalomanskemu projektu in referendumu, preden smo obveščeni o vseh pomembnih detajlih. Zato meni, da bi si morali vzeti čas in natančno preučiti vse številke, šele nato o tem odločati na referendumu. Ob tem poudarja, da Slovenija že ima jedrsko energijo in da jo bo imela še naslednjih 17 let, poleg tega se lahko podaljša obratovanje JEK 1. Mimogrede, tudi Golobič v že omenjenem intervjuju omenja možnost podaljšanja delovanja dekujoče jedrske elektrarne do leta 2063.

»Gregor Golobič opozarja na stvari, ki smo jih že videli v naši državi. Tudi pri JEK 2 se lahko zgodi podoben scenarij kot pri Tešu 6,« pravi Prebilič. Glede sodelovanja s stranko Vesna trdi, da imajo na nekatera vprašanja različne poglede in da so se dogovorili, da se še ne bo včlanil v stranko. Tudi o ustanovitvi svoje stranke ne razmišlja, meni, da je na levosredinskem polu dovolj prostora za novo stranko, vendar se ne želi odločiti prehitro.

Svojo Stranko Zaupanje pa bo novembra ustanovil nekdanji dolgoletni prvak in večkratni minister Karl Erjavec, ki je prav tako kritičen do referenduma o JEK 2. Meni sicer, da potrebujemo drugi blok, če želimo ohraniti energetsko neodvisnost, vendar pa bi pred odločitvijo za ta projekt morali pridobiti vse potrebne podatke o tem, kdo jo bo gradil, kakšna bo moč reaktorjev, cena in stroški vzdrževanja ter nenazadnje cena elektrike. Na vsa ta vprašanja bi morali odgovoriti strokovnjaki, zato je po njegovem referendum preuranjen, saj je javnost premalo informirana.

»Jaz sem sicer za drugi blok, ampak sem proti načinu, kako izvesti to investicijo,« pravi Erjavec, ki se ne bo udeležil glasovanja in tudi v sami kampanji ne bo sodeloval. Raje se bo ukvarjal z ustanavljanjem stranke, v kateri naj bi bili nekateri nekdanji vidni politiki, od nekdanjih poslancev do nekdanjih ministrov.

Sašo Radej

Pripravljenost za sodelovanje naj bi mu že potrdila nekdanja pravosodna ministrica v zadnji Janševi vladi iz vrst SMC Lilijana Kozlovič ter nekdanji notranji minister in poslanec SDS Dragutin Mate. O sodelovanju pa se pogovarja tudi z nekdanjim guvernerjem Francetom Arharjem, nekdanjim gospodarskim ministrom in prvim človekom Leka Metodom Dragonjo, nekdanjim evropskim poslancem Klemnom Grošljem in nekdanjo poslanko LMŠ Jerco Korče.

Grošelj je bil na zadnjih evropskih volitvah nosilec liste Zelenih, ki jih vodi nekdanji poslanec SDS Andrej Čuš, o sodelovanju z Erjavcem pa se še odloča. Glede JEK 2 pa ima podobne poglede kot Erjavec: drugemu bloku ne nasprotuje, vendar pa bi morali pred referendumom natančno opredeliti vsa potrebna vprašanja, vključno s tem, ali ga bomo gradili sami in v partnerstvu z eno od sosednjih držav, npr. Italijo, kar bi nam bistveno znižalo stroške.

Kdo bo zasedel sredino?

Na katero bodočo stranko stavi Golobič, za zdaj ni znano, skoraj zagotovo pa naj bi bila to sredinsko usmerjena stranka in ne morebitna združena oziroma razširjena Levica, na čelo katere naj bi se po naših virih vrnil Luka Mesec. Sedanja koordinatorica Asta Vrečko je precej manj priljubljena, tudi ne zna nastopati v javnosti, zato verjetno ni naključje, da Mesec vodi pogovore o sodelovanju in povezovanju z Vesno.

Za zdaj sodelujejo pri vprašanju referenduma o JEK 2, za morebitno predvolilno povezovanje pa vsaj nekateri v Vesni, denimo sopredsednik Uroš Macerl, niso navdušeni. Zanimivo je, da je ustanovitev Vesne decembra 2021 pozdravil Golobič: »Prvič po desetletju nekaj presenetljivega – in še pozitivnega povrh. Upam, da bo s tem konec 25-letne odsotnosti zelene politične opcije.« Takrat je tudi ošvrknil aktivistko Niko Kovač, ki je stranko označila za konservativno.

Povezovanju Vesne z Levice prav tako ni naklonjen Prebilič, ki se ima sam za sredinskega politika. Ali Golobič stavi na Prebiliča, bo pokazal čas. Dejstvo pa je, da je za prvega predsednika Milana Kučana Prebilič nepopisan list, kot je zanj dejal v intervjuju za Večer. Prebilič ima dodano vrednost v tem, da je izvorno levi politik z nekaterimi bolj desnimi pogledi, zato lahko poseže tudi v desnosredinski volilni bazen. Podobno kot Golob, ki je pred volitvami govoril, da bodo gradili malo levo, malo desno politiko.

Sašo Radej

Če bi se Vesna pomaknila v sredino, bi lahko njeno vodstvo prevzel Prebilič v podobnem slogu kot Golob, ki je prevzel zeleno stranko Zdej Jureta Lebna. Skoraj zagotovo pa Prebilič ne more nagovoriti tako ogromnega volilnega telesa kot Golob. Tudi na zadnjih evropskih volitvah je Vesna na čelu z njim prejela dobrih deset odstotkov glasov, medtem ko je Golobova Svoboda kljub padcu priljubljenosti še vedno prepričala več kot 22 odstotkov.

Podobno tudi Stranka Zaupanja Karla Erjavca težko računa na pomembnejšo vlogo, saj bo uspeh že to, če bo prebila vrata parlamenta. Ko je Erjavec nazadnje vodil Desus, je stranka na volitvah 2018 prejela malo manj kot pet odstotkov. Bo pa skoraj zagotovo zanimiva za proruske volivce, saj zagovarja prijaznejšo politiko do Rusije s ciljem sklenitve miru z Ukrajino (Erjavec podpira stališča nekdanjih predsednikov Milana Kučana in Danila Türka), ampak podobna stališča imajo tudi Levica, Desus in Resnica. Tudi Golobič je najbrž ne bi podprl, saj odločno zagovarja pravico Ukrajine do obrambe pred rusko agresijo.

Malo pa je verjetno, da bi novo stranko ustanovila nekdanja notranja ministrica Tatjana Bobnar, ki je sprožila kazensko ovadbo zoper premierja Roberta Goloba, saj skorajda ne nastopa v javnosti in tudi ne uživa dovolj visoke javne podpore. Čeprav bi lahko računala na podporo predsednice Nataše Pirc Musar, ki jo je vzela za svojo svetovalko, pa je malo verjetno, da bi jo podprl Golobič, saj so v času, ko je bila notranja ministrica, odstavila glavnega kriminalista, ki je preiskoval Teš 6.

Edini, ki bi lahko resneje posegel v slovenski politični prostor, je Aleksander Čeferin, vendar se njemu mandat na čelu Uefe izteče leto po rednih volitvah, poleg tega ne kaže ravno navdušenja nad tem, da bi skočil v slovensko politično blato.