Predsednik SLS Marjan Podobnik je zelo zadovoljen s sodelovanjem z SDS, na podlagi katerega je SLS uspelo obdržati svojega evropskega poslanca.

Čeprav koncept »pomladnih« strank dokazano ne deluje več, bodo na desnici očitno še enkrat odkrivali toplo vodo.

Upad moči in konec dvovladja Evropske ljudske stranke in socialistov. Krepitev desnih nacionalno-populističnih strank. In malce nepričakovani vzpon Zelenih. To so glavne značilnosti letošnjih evropskih volitev.

Je po volitvah v Evropski parlament slovenska desnica kaj bližje oblasti? Se je tehtnica v volilnem telesu res že začela nagibati bolj v desno? Odgovor v novi številki tiskane izdaje Reporterja.

Vodja italijanske Lige Matteo Salvini bo danes popoldne v Milanu gostil srečanje skrajno desnih strank. Med udeleženci srečanja na vrhuncu kampanje pred evropskimi volitvami bo vodja francoskega skrajno desnega Nacionalnega zbora Marine Le Pen, ne bo pa madžarskega premierja Viktorja Orbana, s katerim se je Salvini sestal pred kratkim.

Ivan Pušnik je poleg Janeza Zemljariča tisti visoki funkcionar SDV, ki je v poslovnih vodah najbolj uspel. Zakaj ga, drugače od Zemljariča, nikoli noben radar ne odkrije?

Intervjuvanec Rok Jarc je razložil, zakaj se politično prišteva med desne libertarce, kaj so njegove vrednote.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v zadnjih letih navezal tesne stike s številnimi evropskimi politiki in lobisti.

Iztok Simoniti je dolgoletni diplomat in strokovnjak za mednarodne odnose, ki opozarja na to, da se evropski red, ustvarjen po padcu berlinskega zidu počasi (k)ruši.

Jernej Vrtovec je prvi pobudnik preiskovalne komisije o DUTB, ki jo bo verjetno tudi vodil. Preiskati želi, kdo se okorišča s premoženjem, ki ga bo po nizkih cenah prodaja slaba banka.

Ko je leta 2011 Gregor Virant ustanavljal Državljansko listo, mu je to zelo odsvetoval, saj je Virant dober in pošten človek ter vrhunski strokovnjak, ampak za politiko pa ravno ni, pravi Miha Brejc.

Na vzhodu stare celine bolj prevladuje vrednostni konservativizem, na zahodu pa gospodarski. Kam pa umestiti Slovenijo? Smo Slovenci res vrednostno konservativni, a ekonomsko egalitarni, kot ugotavljajo politični analitiki?

V Sloveniji stranke novih obrazov nastajajo običajno (tik) pred volitvami, išče se šele druge ljudi in kandidate, nazadnje pa pride na vrsto program. Pomembno je le priti na oblast, kaj z njo početi, ni pomembno.

Če bi se v Sloveniji pojavila stranka, ki bi se zavzemala za socialno vprašanje in bi bila demokratična, v narekovaju desna, bi dobila na volitvah vsaj 30 odstotkov glasov, je prepričan zgodovinar Stane Granda.

Ali Slovenija potrebuje novo stranko? S tem vprašanjem se bodo ta četrtek, 10. januarja, na prvi konvenciji za nacionalni program ukvarjali pobudniki novega možganskega trusta.

Zgrešena so pričakovanja nekaterih v Sloveniji, da je Jordan Peterson nekakšen politični mesija, ki bo slovensko desnico, zagrenjeno zaradi dolgotrajnega ždenja v opoziciji, odrešil in jo popeljal k zmagi.

Huda kriza v volilnem bazenu tradicionalnih krščansko-ljudskih strank, ki onemogoča, da bi demokratične sile – kot zadnjič leta 2012 – prevzele politično pobudo v državi, ni od včeraj.

Utopični univerzalizem, ki poganja marksistično doktrino, ima veliko čustveno privlačnost. Ljudje neradi hodijo po cesti in gledajo brezdomce in trpeče, pravi Jordan B. Peterson.

Ljubljana velja za levo trdnjavo, ki jo desnica ne more osvojiti. Toda to je zgrešen pogled, saj je desnici oziroma pomladnemu bloku uspelo po uvedbi večstrankarske demokracije zmagati v Ljubljani že leta 1990.

V Franciji so danes aretirali šest oseb, povezanih s skrajno desnico, v povezavi z zaroto proti predsedniku države Emmanuelu Macronu. Protiteroristična enota je šesterico prijela v regijah Moselle in Isere na vzhodu države ter Ile-et-Vilaine na severu.